Urška Henigman in Neža Prah Seničar: Zakaj so naši predsodki o najstnikih nevarni?

Čeprav najstnike radi označujemo za upornike brez razloga in preizkuševalce meja, so mladi danes bolj zavedni in izobraženi kot nekoč, hkrati pa tudi bolj osamljeni. Urška Henigman in Neža Prah Seničar v knjigi o najstništvu, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi, opozarjata, da so stereotipi o mladih ne le napačni, ampak tudi nepravični in pomembno vplivajo na njihov svet. Gostji, ki že vrsto let pripravljata oddaje za mladostnike na RTV Slovenija, sta prepričani, da je edina resnična stična točka vseh mladih v tem obdobju puberteta, medtem ko so njihove življenjske okoliščine, družinske dinamike in lokalna okolja, v katerih odraščajo, izjemno raznoliki.

Želja po povezanosti v svetu osamljenosti

Neža Prah Seničar, ki se z mladimi aktivno pogovarja že več kot 20 let, poudarja, da najstniki niso le bitja hormonov, temveč posamezniki, ki intenzivno razmišljajo o prijateljstvu in šoli, kar kaže na njihovo globoko željo po pripadnosti, povezovanju in uspehu. Vendar pa realnost na terenu opozarja na skrb vzbujajoč trend, kar so potrdile tudi raziskave, kot je »Duševno zdravje mladih v kontekstu globalnih kriz«, ki kaže na strm porast osamljenosti med mladimi. To je ključen alarm za družbo, ki mora razumeti globino njihovih stisk, da bi jim lahko ponudila ustrezno podporo.

Pornografija postaja prva učilnica spolnosti

Raziskava spletišča Safe.si je pokazala, da se skoraj polovica mladih s pornografijo prvič sreča že v osnovni šoli. V srednji šoli jo fantje spremljajo bistveno pogosteje kot dekleta, ki so ob prvem stiku s takšnimi vsebinami pogosto zmedena in prestrašena. Ob tem Urška Henigman opozarja tudi na ugotovitve raziskav prof. dr. Aleksandra Štulhoferja, ki kažejo, da je večina pornografije ustvarjena za moški pogled, pri čemer se dekleta iz nje stežka učijo o lastni spolnosti, tako fantje kot dekleta pa si lahko ustvarijo povsem nerealne predstave o spolnih odnosih in telesih. »Pornografija mladim pogosto postane prva učilnica spolnosti, vendar jih uči izkrivljene podobe resničnosti,« poudarja.

Senzacionalizem ustvarja popačeno podobo mladih

K negativnemu ugledu mladih v javnosti pomembno prispevajo tudi mediji. »O mladih največkrat poročamo takrat, ko se jim zgodi nekaj hudega ali ko oni storijo nekaj hudega drugim. Zelo redko pa slišimo zgodbe o njihovih lepih prijateljstvih, solidarnosti, ustvarjalnosti ali uspehih,« pravi. Henigmanova, ki ima tudi sama najstniško hčer, opozarja, da je v medijskem prostoru preveč senzacionalizma, še izrazitejši pa je ta pojav na družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah: »Na spletu prednjačijo vsebine, ki vzbujajo pozornost in močna čustva. Kliki in odzivi so pomembna valuta, zato se še toliko bolj izpostavljajo zgodbe, ki presenečajo ali vznemirjajo,« pojasnjuje. Henigmanova opozarja, da senzacionalistično poročanje še dodatno potencira negativne predstave in v javnosti ustvarja izkrivljeno sliko o celotni generaciji.

»Tudi to bo minilo«: stavek, ki lahko mladostniku vlije upanje

Neža Prah Seničar pravi, da jo že od otroštva spremlja stavek, ki ga danes razume bolj kot kadar koli prej. Ko ji je bilo težko, ji je mama vedno rekla: »Tudi to bo minilo.« Ob tem poudarja, da težav nimajo le mladostniki, ampak tudi odrasli. Nihče nima popolnega življenja, v katerem bi bilo vse pod nadzorom. Starši se soočajo z izzivi v službi, partnerskih odnosih, zdravju in vsakdanjih obveznostih, zato je pomembno, da se zavedamo, da so življenjske krize del izkušnje vseh generacij.

Po njenih besedah stavek »Tudi to bo minilo« ne pomeni, da moramo težave prezreti ali čakati, da se rešijo same od sebe. »Smiselno je, da vsak naredi korake, ki vodijo k boljšemu počutju, pri čemer je pomembno zavedanje, da tudi najtežja obdobja ne trajajo večno in da za vsako krizo prej ali slej pride boljše obdobje, « zagovarja Prah Seničarjeva. Želi si, da bi imel vsak mladostnik ob sebi vsaj eno zaupanja vredno odraslo osebo, ki bi ji lahko povedal, kako se počuti: »Včasih namreč ni najpomembneje, da nekdo ponudi rešitev, temveč da zna prisluhniti, potolažiti in vliti upanje, da bo tudi ta stiska minila.«

Vabljeni k poslušanju cele epizode podkasta, ki ga najdete na vrhu tega prispevka.