Uroš Buh in Matej Tušak: Vrhunski športnik se ne rodi. Vzgoji se v glavi, bolečini in delu

Slovensko kolesarstvo danes živi svojo zlato dobo, toda Tadej Pogačar in Primož Roglič nista uspela čez noč. Za njima je več desetletij in številna kolesarska imena, ki so vedno znova premikala meje mogočega. Knjiga Zlata doba - Neverjetna zgodba o vzponu slovenskega kolesarstva Uroša Buha, ki je te dni izšla pri Mladinski knjigi, pripoveduje ravno o tem, kako se je iz majhne kolesarske države ustvarilo okolje, iz katerega sta zrastla kar dva svetovna šampiona.

V tokratnem podkastu Onaplus smo gostili Uroša Buha, novinarja, glasbenika in velikega poznavalca kolesarskega sveta ter prof. dr. Mateja Tuška, psihologa in psihoterapevta, ki z vrhunskimi športniki sodeluje tako rekoč od svojega začetka, sodeloval je tudi s kolesarskima zvezdnikoma, zato bi lahko rekli, da je njegovo domače področje ravno to, kako vzgojiti vrhunski um.

Prva zmaga je zmaga v glavi

Pri vrhunskem športu fizična pripravljenost še zdaleč ni vse. Dr. Matej Tušak poudarja, da se eden ključnih preskokov zgodi v glavi. Športnik mora v odločilnem trenutku verjeti, da lahko premaga tudi tistega, ki ima za seboj večje zmage, izkušnje in boljše rezultate. »Ko greš v ciljni šprint, moraš biti dovolj samozavesten, da si rečeš: 'Ta zmaga je moja, ne njegova.' Seveda moraš biti za to tudi fizično in tehnično pripravljen. Ampak, če tega preskoka v glavi nisi naredil, boš vedno razmišljal: 'Ta ima že olimpijsko medaljo, ta je vozil Tour de France, jaz ga ne morem premagati.'

Za prvi preskok, izpostavlja Tušak, je potrebnega zelo veliko, da si si sposoben reči: 'Počakaj, tega kolega sem jaz že petkrat premagal. Če je lahko zmagal on, zakaj ne bi mogel tudi jaz?' S tem se nenadoma razširi predstava o tem, kaj je mogoče. Tudi drugim kolesarjem, ki so ga kdaj premagali, se lahko zgodi isti preskok: 'Če lahko on, lahko tudi jaz.' Ko enkrat vidiš, da je nekaj mogoče, je veliko lažje verjeti, da lahko uspe tudi tebi,« pojasnjuje Tušak.

Ko ne treniraš več zato, ker moraš, ampak ker moraš preseči sebe

Pisec knjige Zlata doba Uroš Buh ob tem izpostavi zgodbo kolesarja Janija Brajkovića, ki je moral za treninge v Novo mesto premagovati Gorjance, pozneje pa je naredil še precej bolj radikalen korak. Kot pravi Buh, je želel nadoknaditi zaostanek za klubskimi kolegi in se je odločil, da bo celo poletje treniral na način, ki si ga je določil povsem sam.

Talent te pripelje do vrat. Delo odloči, ali boš vstopil

Dr. Matej Tušak poudarja, da sam talent za vrhunski šport ni dovolj. Ključni so predvsem delovne navade, potrpežljivost in vztrajnost, pri čemer se na najvišji ravni pokaže tudi voljna komponenta: koliko si pripravljen potegniti iz sebe, ko postane najtežje.

120 odstotkov za zmago

Uroš Buh opozarja, da Tadej Pogačar v mlajših kategorijah ni bil nepremagljiv talent, saj so ga zaradi počasnejšega telesnega razvoja vrstniki pogosto prehitevali. Prav zato se je moral naučiti vložiti več od drugih, in ko se je fizično razvil, se je ta vztrajnost povezala z njegovim potencialom ter ustvarila preskok, ki ga je pripeljal do vrha.

V podkastu še prisluhnite, zakaj, po besedah sogovornikov, italijanski športniki ne nizajo več takšnih uspehov kot nekoč, koliko ima pri tem vzgoja, in ali se kaj takšnega lahko zgodi tudi v Sloveniji? Vabljeni k poslušanju podkasta na vrhu članka.