Ginekolog Gorazd Kavšek: Prvi carski rez lahko vpliva na vse naslednje nosečnosti

V Sloveniji so rezultati na področju oskrbe nosečnic, porodnic in novorojenčkov zelo dobri. Predstojnik ljubljanske porodnišnice mag. Gorazd Kavšek, dr. med., je v podkastu Na robu povedal, da je to rezultat sistema, ki se je razvijal več desetletij, dobre povezanosti različnih ravni zdravstva in visoke stopnje zaupanja nosečnic v strokovno obravnavo.

A tudi v dobro urejenem sistemu nosečnost in porod ne potekata vedno brez zapletov. Med najtežjimi izkušnjami je spontani splav, pri katerem se ženske pogosto sprašujejo, ali bi ga lahko preprečile. Po Kavškovih besedah je pri približno polovici primerov vzrok genetska ali kromosomska nepravilnost, na katero nosečnica ne more vplivati.

Pomembna tema pogovora je bil tudi carski rez. Ta je danes zelo varna operacija, vendar ni nepomembna odločitev. Prvi carski rez lahko vpliva na potek vseh naslednjih nosečnosti, saj zmanjša možnost vaginalnega poroda in poveča potrebo po pozornejšem spremljanju. 

»Če naredite ženski, rojeni leta 2000, in rojeva prvič, carski rez, ste jo zaznamovali za naslednje nosečnosti, saj je verjetnost, da bo drugič rodila vaginalno, bistveno nižja. Ni sicer res, da en carski rez pomeni zmeraj carski rez. Vendar pa je porod gotovo bolj zahteven«.

V Sloveniji se delež carskih rezov zadnje desetletje giblje okoli 20 do 22 odstotkov. Kavšek opaža, da si vse več žensk želi vaginalnega oziroma fiziološkega poroda, kar ocenjuje kot pozitiven premik. Carski rez opravijo, kadar je medicinsko utemeljen, denimo zaradi predležeče posteljice, nekaterih bolezni, predhodnih operacij maternice, nenapredovanja poroda ali znakov, da se otroku ne godi dobro.

Kot izpostavi Kavšek, pravzaprav v okviru zavarovanja nudijo »vse strokovno upravičene in potrebne teste, tako da v resnici nekih potreb po dodatnih testih in plačevanju dodatnih storitev ni.« FOTO: Shutterstock

Porast samoplačniških testov

Kljub zaupanju in dejstvu, da nosečnicam v okviru zavarovanja pripada velika paleta presejalnih testov, ki so strokovni, moderni – od prvih presejalnih do presejanje za kromosomopatije z nuhalno svetlino in dvojnim hormonskim testom –, pa so med mladimi bodočimi mamicami vse bolj priljubljeni samoplačniški testi, s katerimi si želijo preveriti, ali je s plodom vse v redu. Ti testi lahko stanejo tudi več sto evrov.

A kot izpostavi Kavšek, pravzaprav v okviru zavarovanja nudijo »vse strokovno upravičene in potrebne teste, tako da v resnici nekih potreb po dodatnih testih in plačevanju dodatnih storitev ni.« Obenem razume, da si bodoči starši želijo zagotoviti večjo varnost.

Pa jo ti testi v resnici lahko ponudijo ali gre le za dodatno »tržno nišo«? Zakaj odsvetuje jemanje prehranskih dodatkov, kupljenih na spletu? S kakšnimi težavami se večkrat soočajo zaradi nezmožnosti komunikacije pri porodih v primeru tujih državljank? Kako je s prezgodnjimi porodi in preživetjem? Tudi o tem prisluhnite v novi epizodi podkasta Na robu.