PODKAST NA ROBU

Človek na vozičku je pogosto prikazan kot ubog ali navdihujoč, redko pa seksi

Psihoterapevt in seksolog Jaka Sotlar ter Tomaž Črnigoj, ki ima paraparezo, o tem, da ljudi z oviranostmi družba prepogosto ne vidi kot seksualnih bitij.
Fotografija: Gosta tokratne epizode podkasta Na robu sta bila seksolog in psihoterapevt Jaka Sotlar (desno) in Tomaž Črnigoj, 29-letnik s paraparezo. FOTO: Marko Feist
Odpri galerijo
Gosta tokratne epizode podkasta Na robu sta bila seksolog in psihoterapevt Jaka Sotlar (desno) in Tomaž Črnigoj, 29-letnik s paraparezo. FOTO: Marko Feist

Spolnost in seks je še vedno tabu, še toliko večji tabu pa je spolnost pri ljudeh z oviranostmi. Ne le v zdravstvu, tudi v filmih, serijah in popularni kulturi skoraj ni podob ljudi z invalidnostjo kot oseb, ki si želijo intime, bližine in užitka. »Ljudje z oviranostmi so največkrat prikazani kot bodisi tisti, ki so ‘ubogi’ ali tisti, ki s svojo zgodbo inspirirajo. Manjka pa navadnih zgodb, da gre za osebe, ki imajo svojo karizmo, humor, potrebe, kakršne imamo vsi ljudje,« v novi epizodi podkasta Na robu pravi psihoterapevt in seksolog Jaka Sotlar.

Sotlar opozarja, da glavna ovira pogosto ni sama fizična oviranost, temveč družbeni pogled nanjo. O ljudeh z invalidnostjo redko razmišljamo kot o seksualnih bitjih, ki si želijo dotika, odnosa ali spolnosti. »Invalidnosti ne povezujemo z užitkom, ampak s trpljenjem,« pravi. Prav zaradi pomanjkanja reprezentacije se pri številnih razvije dodatna stigma in občutek nevidnosti. Še močneje kot sicer, ko pride do seksa, je prisoten občutek sramu. In če se sicer pri splošni populaciji prikazuje spolnost kot pomemben del življenja, pa je pri ljudeh z oviranostmi najpogosteje spregledana.

Gost podkasta je bil tudi Tomaž Črnigoj, ki je po nesreči pri skoku z jadralnim padalom utrpel nepopolno okvaro hrbtenjače, živi s paraparezo. Po poškodbi se je moral na novo učiti tudi odnosa do lastnega telesa in spolnosti. »Prvi dve leti nisem vedel, kaj sploh še lahko pričakujem. Nihče mi ni razložil, kaj se lahko spremeni, ali se lahko izboljša, kakšne možnosti sploh obstajajo,« pripoveduje. V pogovoru odkrito spregovori tudi o spremembah pri doživljanju intime in o tem, kako malo informacij dobijo ljudje po poškodbah.

Prav pomanjkanje informacij in dejstvo, da se – ko pride do ljudi z oviranostmi – govori predvsem o pomoči tem ljudem pri vsakodnevnih opravilih, pri življenju nasploh, pogosto pa se pozabi na spolnost, je tisto, kar kot problematično prepozna tudi seksolog Sotlar. FOTO: Roman Šipić
Prav pomanjkanje informacij in dejstvo, da se – ko pride do ljudi z oviranostmi – govori predvsem o pomoči tem ljudem pri vsakodnevnih opravilih, pri življenju nasploh, pogosto pa se pozabi na spolnost, je tisto, kar kot problematično prepozna tudi seksolog Sotlar. FOTO: Roman Šipić

Orgazem ni tako vezan le na spolni ud

V podkastu govorimo tudi o tem, zakaj bi morala biti spolnost del rehabilitacije, kako idealizirane podobe teles vplivajo na razumevanje privlačnosti in zakaj je pomembno govoriti tudi o užitku. »Orgazem pri ljudeh z oviranostjo pogosto ni več toliko vezan na spolni ud, ampak se erogene cone lahko razširijo po telesu,« pojasnjuje Sotlar.

Zakaj se ne sprašujemo o tem, ali se ljudje z oviranostjo počutijo 'seksi'? Zakaj se večkrat na osebo na vozičku, ki si želi seksa, gleda kot na 'perverzneža'?

Zakaj je pomembno odkrivati tudi druge erogene cone in preseči idejo o tem, da je edini pravi seks s penetracijo? 

Tudi o tem prisluhnite v novi epizodi podkasta Na robu.

Preberite še:

V prodaji