Patologinja Simona Šramek Zatler: Kaj mrtvo telo razkrije o bolezni, življenju in odnosih

Ob besedi patologija mnogi najprej pomislijo na obdukcije, vendar je resničnost drugačna. Patologi večino svojega dela namenijo živim ljudem, saj pregledujejo tkiva in celice, ki jih zdravniki odvzamejo med diagnostičnimi in operativnimi posegi.

»Osemdeset odstotkov mojega dela je diagnostika tumorjev tkiv, le 20 odstotkov dela na našem oddelku pa predstavljajo obdukcije,« je v podkastu Na robu povedala Simona Šramek Zatler, specialistka patologije in sodne medicine ter predstojnica Oddelka za patologijo in citologijo v Splošni bolnišnici Celje.

Patologi sodelujejo tudi pri presejalnih programih, saj v laboratorijih pregledujejo odvzete vzorce. Del patologije je citologija, pri kateri strokovnjaki pregledujejo posamezne celice, denimo tiste, ki jih ginekolog odvzame pri brisu materničnega vratu.

Izpoved bolnice z rakom na mehurju: Po agresivni obliki zdaj živi polno življenje

Zakaj se pregledov ne bi smeli bati

Presejalni pregledi so namenjeni predvsem odkrivanju zgodnjih oziroma predrakavih sprememb, še preden se pojavijo težave. Zato je pomembno, da se ljudje odzovejo na vabila in pregleda ne odlašajo zaradi strahu pred morebitno diagnozo.

»Ne iščemo raka. Včasih ga sicer najdemo, vendar upamo, da ga odkrijemo v zgodnji obliki,« je pojasnila patologinja. Z razvojem molekularne diagnostike postajajo diagnoze tumorjev vse natančnejše, kar zdravnikom omogoča tudi izbiro primernejšega zdravljenja.

Smrt ji je spremenila pogled na življenje

Čeprav se je pri svojem delu naučila ohranjati strokovno distanco, je vsakodnevno srečevanje s smrtjo vplivalo predvsem na njen odnos do življenja.

»Smrt je del življenja,« pravi. Ob zgodbah pokojnih in pogovorih z njihovimi svojci se je še bolj začela zavedati pomena bližine, dobrih odnosov ter možnosti, da se ljudje ob koncu življenja pravočasno poslovijo.

Pomembno je, da imajo umirajoči in njihovi bližnji čas, da se pomirijo, izrazijo hvaležnost ter se spomnijo tistega, kar je bilo v skupnem življenju dobrega. Prav ta spoznanja so ji, kot pravi, najbolj spremenila pogled na življenje.

Nekateri primeri kljub dolgoletnim izkušnjam ostanejo z njo. Posebno zahtevne so obdukcije otrok ter žrtev hudih prometnih, delovnih ali železniških nesreč. »Na takšne obdukcije se nikoli ne navadimo in težko jih je opravljati,« je povedala. Vendar mora patolog tudi v najtežjih okoliščinah ostati zbran in strokovno odgovoriti na vprašanja o vzroku smrti, nastanku poškodb ter okoliščinah dogodka.

Patologi sodelujejo tudi pri presejalnih programih, saj v laboratorijih pregledujejo odvzete vzorce. Del patologije je citologija, pri kateri strokovnjaki pregledujejo posamezne celice, denimo tiste, ki jih ginekolog odvzame pri brisu materničnega vratu. FOTO: Jure Eržen

Obdukcij je zaradi boljše diagnostike manj

Napredek medicine je močno zmanjšal število bolnišničnih obdukcij. Če je bil bolnik dalj časa zdravljen, opravljena diagnostika pa je jasno pokazala vzrok smrti, obdukcija praviloma ni potrebna.

Nekoč je veljalo, da naj bi zaradi nadzora kakovosti obducirali približno petino umrlih bolnikov. Danes je ta delež padel pod deset odstotkov, ponekod na šest do osem odstotkov.

Obdukcije ostajajo pomembne predvsem pri nenadnih in nepojasnjenih smrtih, smrtih brez prič ter v primerih prometnih nesreč, zastrupitev, delovnih nesreč ali drugih sumljivih okoliščin.

Za Simono Šramek Zatler pa pokojni tudi po smrti ostajajo pacienti, s katerimi je treba ravnati spoštljivo. Po obdukciji telo uredijo tako, da se lahko svojci, kadar je to mogoče, od pokojnega še poslovijo.

Koliko pa je delo patologa podobno podobam, ki jih prikazujejo filmi in serije? Lahko patolog ugotovi točen čas smrti? Je njeno delo detektivsko? Tudi o tem prisluhnite v celotni epizodi podkasta Na robu.