Nismo bolni brez razloga, le napačno iščemo vzroke

Simona Korenčan, dr. med. je zdravnica in ustanoviteljica centra funkcionalne medicine Vibrium, kjer klasično medicino povezuje s sodobnimi, celostnimi pristopi k zdravju. Svojo karierno pot je začela v tradicionalni medicini, a so jo vprašanja pacientov in želja po globljem razumevanju zdravja usmerila v širši, funkcionalni pogled na človeka. Danes je tudi avtorica izobraževanj s področja prve pomoči za otroke ter zagovornica razumevanja tesne povezave med telesom, stresom in življenjskim slogom v sodobnem času.

Iskanje vzrokov namesto gašenja požarov

Po njenem mnenju je razlika med klasično in celostno medicino predvsem v pristopu: medtem ko klasična medicina pogosto blaži akutne simptome, se celostna medicina usmerja v iskanje njihovih temeljnih vzrokov, ki sprožajo neravnovesja v telesu. Simona Korenčan pri svojem delu uporablja poglobljeno diagnostiko, ključno pri tem, pa se ji zdi razumevanje dejavnikov, ki slabijo imunski sistem. Dodaja, da je prava pot do zdravja močno povezana s tem, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja: »Od načina dihanja s prepono, premišljene izbire hrane, ki telo resnično hrani, do rednega in ustreznega gibanja, vse to so temelji,« je prepričana in pripomni, da nam ravno te navade pomagajo ohranjati ravnovesje, telo pa se posledično bolj učinkovito spopada s stresom.

Zakaj je sodobna hrana le še senca preteklosti?

Na vprašanje, kako se življenje danes razlikuje od tistega pred leti, ko so bili ljudje bolj tesno povezani z naravo, Simona Korenčan odgovarja, da je bila takrat vsakdanjost bistveno bolj preprosta: »Življenje je temeljilo na ritmih narave, na zgodnjem vstajanju, fizičnem delu na zemlji in zadostnem počitku. Danes ne le, da živimo pod stresom, ki pospešeno troši naše zaloge nutrientov, temveč je tudi hrana, ki jo uživamo, hranilno osiromašena. »Najbrž se babice in dedki križajo, ko vidijo omaro s prehranskimi dodatki.« 

Kako nevidni motilci vplivajo na naše telo

Na vprašanje o elektrosmogu, težkih kovinah in vse večji izpostavljenosti okoljskim motnjam sogovornica pojasnjuje, da je teh vplivov danes res veliko, čeprav znanost še ne daje vseh dokončnih odgovorov o njihovih učinkih. »Študije za zdaj jasno potrjujejo predvsem vpliv na kalcijeve kanalčke v telesu, kar lahko vodi v oksidativni stres in posledične poškodbe celic,« pravi. Ob tem dodaja, da smo tem vplivom izpostavljeni nenehno in na več ravneh, od otrok v šolah, kjer so telefoni prisotni v vsakem razredu, do domačega okolja, prepredenega z brezžičnimi omrežji in elektronskimi napravami.

Po njenem mnenju gre za kumulativen učinek, kjer se obremenitve nalagajo in vplivajo na telo na dolgi rok. »Vsega je preprosto preveč, zato je treba izbirati bitke in zmanjševati izpostavljenost, kjer je to mogoče,« dodaja. Pri svojem delu uporablja tudi bioresonanco kot eno od dopolnilnih metod, hkrati pa poudarja vse večji pomen sodobnih analiz, kot je raziskovanje črevesnega mikrobioma, ki omogoča natančnejši vpogled v stanje telesa in bolj ciljno usmerjene pristope k zdravljenju.

Vabljeni k ogledu celotnega podkasta, kjer sogovornica razkriva razloge, zakaj živimo dlje, a vse več časa preživimo izčrpani in ujeti v kronične težave.