Ženske so bile nekoč nevidne, danes tarča industrije menopavze (VIDEO)

Ženske v življenju krvavimo skupno šest do sedem let – pa kljub temu o menstruaciji, ki močno zaznamuje vsakdan, še vedno vemo presenetljivo malo. Kot v novi epizodi podkasta Na robu definicijo menstruacije strne kulturna antropologinja Tjaša Franko, gre naravni fiziološki proces, ki pa zaradi dolge zgodovine neenakosti ostaja eno najbolj prezrtih stanj.

Tudi jezik kaže na zadrego: uporaba evfemizmov menstruacijo potiska v molk in reproducira sram, opozarja mlada raziskovalka na FDV, podpredsednica Ženskega lobija Slovenije Tonja Jerele, ki dodaja, da je javni diskurz pogosto omejen na medicinski pogled, povezan z nečistostjo in higieno.

Posledice so konkretne: ženske pogosto predolgo čakajo na diagnoze, denimo pri endometriozi, bolečine pa so normalizirane. Kot poudarja Franko, vsaka boleča menstruacija še ni znak za alarm, ta zazvoni takrat, ko menstruacija kljub protibolečinskim sredstvom onemogoča vsakdanje življenje. Takrat je pregled pri ginekologinji nujen.

Hkrati sogovornici opozarjata, da medicina dolgo ni upoštevala posebnosti ženskega telesa, danes pa je vrzel v informacijah, ki jo pogosto zapolnjuje splet. Ženske se v iskanju rešitev obračajo na vplivnice in večkrat nepreverjene informacije. S tem ženske postajajo osrednja tržna niša, ko pride do težav: od bolečih menstruacij do menopavze.

Čeprav nekatere ustvarjalke vsebin prispevajo k ozaveščanju, se širijo tudi nepreverjeni nasveti in izdelki, povezani s posameznimi fazami cikla, kar lahko zabriše mejo med strokovnimi informacijami in marketingom. FOTO: Shutterstock

Ženske so nekoč po rodni dobi izginile iz javnega prostora

Kot je dejala Tonja Jerele, so »bile ženske vedno v kapitalizmu razumljene kot potrošnice, najprej kot upravljavke gospodinjstva, torej tiste, ki nakupujejo stvari za gospodinjstvo. In na ta način kapitalizem kooptira tudi vse ostale zadeve in si jih prisvoji.« Ob tem dodaja, da so ženske nekoč po rodni dobi »preprosto izginile« iz javnega prostora, danes pa se vračajo tudi kot pomembna ciljna skupina trga, zlasti na področjih perimenopavze in menopavze.

Menstruacija in z njo povezane življenjske faze tako postajajo vse bolj tržna niša. Čeprav nekatere ustvarjalke vsebin prispevajo k ozaveščanju, se širijo tudi nepreverjeni nasveti in izdelki, povezani s posameznimi fazami cikla, kar lahko zabriše mejo med strokovnimi informacijami in marketingom.

Sogovornici opozarjata tudi, da v družbi primanjkuje prostorov za odprt, nekomercialen pogovor, kjer bi ženske lahko izmenjale izkušnje. Dotakneta se še širših vprašanj, od menstrualne revščine do menstrualne odsotnosti z dela, ki jo je kot prva v Evropi uvedla Španija.

Kako prepoznati, kdaj bolečina ni več »normalna«? Kakšna je vloga trga in kako destigmatizirati menstruacijo? So sodobni menstrualni pripomočki sploh vzdržni za okolje in varni za naše zdravje? Kako v teme o menstruaciji vključiti tudi moške in kako bi bilo, če bi menstruirali moški? 

Tudi o tem prisluhnite v celotni epizodi podkasta Na robu.