Evangeličanska duhovnica: Ko enkrat doživiš globok ljubezenski odnos, se mu ne moreš več odpovedati

Ste se tudi vi v postnem času odločili, da se čemu odpoveste? V obdobju pred veliko nočjo so zelo priljubljene akcije, kot je 40 dni brez alkohola, ali pa odpovedovanje mesu, mlečnim izdelkom, kavi. Evangeličanska duhovnika Judit Andrejek, ki se je pred dobrimi 12 leti iz Madžarske preselila v Slovenijo, je za podkast Na robu povedala, da je seveda dobro, da se v tem času ljudje odpovedo ali zmanjšajo vnos sladkorja, kave ali uporabo zaslonov, a da ni vprašanje, čemu se odpovedo, ampak zakaj.

»Moramo se vprašati, kaj je naš cilj? Zame meso ni skušnjava. Če mi nekdo reče, da ga ne smem jesti 40 dni, to zame ni problem. Zato se moram vprašati, kaj pa zame je skušnjava, kaj me oddaljuje od boga? Če so to zasloni, moram čas, preživet na njih, zmanjšati, a sama raje kot o tem, kaj lahko zmanjšam, govorim o osredotočanju na notranje stvari, na občutke. Zakaj? Ker četudi se za 40 dni odpovem alkoholu, pa sem še vedno neusmiljena, se do bližnjega obnašam nesramno, neprijazno, kakšen smisel potem ima takšen post? S tem nisem spremenila ne sebe, ne svojega življenja«.

Post ne sme biti prisila

Evangeličanska duhovnica, mati treh otrok, ki je tudi sama odraščala ob očetu duhovniku, pojasnjuje, da post nikoli ne sme biti prisila. Je svobodna odločitev, ker pravi, da je to čas, da se verniki lahko bogu približajo.

Post je prisoten v različnih religijah, duhovnih in filozofskih nazorih. V sodobnem svetu ima post tudi širše pomene, denimo intermittent fasting oz. prekinitveni post, ki je postal trendovski.

Sogovornica poudarja, da v evangeličanski cerkvi ni hierarhije. FOTO: Jure Eržen

Lakote ne občutimo več

»Govorila sem z žensko, ki se drži takega načina prehranjevanja, torej prekinitvenega posta. In mi je dejala, da je takrat ugotovila, kako dolgo časa že ni občutila lakote. Ker sploh ne znamo več čakati, da smo lačni, avtomatsko jemo: zdaj je zajtrk, ura je 12., je kosilo, vse delamo iz nekega čistega avtomatizma. Tega pomanjkanja ne čutimo več tako, kot so ga čutili nekoč. Tudi vse, vezano na našo dušo, je postal avtomatizem. Vse govori o tem, da čim prej izpolnimo želje in da smo zadovoljni in srečni. Vprašanje pa je, če je to prava pot in nas to lahko privede v resnično srečo«.

V evangeličanski cerkvi nimajo celibata; pa bi lahko celibat razumeli kot vseživljenjski post? Judit Andrejek pravi, da če ne gre za prisilo, potem ga lahko tako razumemo. »Poznam patre, ki so za to poklicani, s tem res nimajo težav. Če pa gre za nesvobodno odločitev, pa je to samo beg od ljubezni ali laži. Če govoriš in pridigaš eno, torej da živiš v celibatu, pa v resnici tega ne živiš, je to vse brez smisla«.

Partnerska ljubezen

Sama pravi, da brez partnerske ljubezni ne bi mogla živeti. »Če enkrat doživiš ta globok ljubezenski odnos, pa ne mislim le intimno, spolno, temveč čustveno, mentalno, intelektualno povezanost, potem se tej ljubezni ne moreš več odpovedati. Torej ne gre le za kemijo in fizično privlačnost, ampak povezanost na globlji ravni, zaupanje in odpovedovanje sebe. In seveda, če enkrat to doživiš, potem se temu težko odpoveš,« je povedala.

In kaj meni o morebitni ukinitvi celibata? Kako evangeličanska duhovnica vidi besedo »služiti« in zakaj ta ni nujno razumljena v negativnem pomenu? Kaj ji pomeni širša verska skupnost? Ali ni nujno, da bi ljudje vse življenje živeli in delali dobro, ne le 40 dni v času posta? Tudi o tem prisluhnite v novi epizodi podkasta Na robu.