PODKAST

Mojca Seliškar Toš opozarja, da Gaza ni oddaljena zgodba

Mojca Seliškar Toš v podkastu opozarja: »Ko slišiš zgodbe otrok iz Gaze, razumeš, kako hitro se svet navadi na vojno in zakaj tega ne smemo ignorirati.«
Fotografija: Mojca Seliškar Toš. Foto: Marko Feist
Odpri galerijo
Mojca Seliškar Toš. Foto: Marko Feist

V podkastu je humanitarka Mojca Seliškar Toš spregovorila o enem najdlje trajajočih slovenskih humanitarnih projektov, rehabilitaciji otrok iz Gaze v Sloveniji. Pobuda, ki se je začela leta 2009, je do danes v Slovenijo pripeljala že 229 otrok, ki so bili poškodovani v vojnih spopadih. V sodelovanju z rehabilitacijskim inštitutom Soča k nam prihajajo na zdravljenje, psihološko podporo in priložnost, da vsaj za nekaj časa živijo zunaj realnosti vojne.

»Ti otroci prihajajo prestrašeni, pogosto travmatizirani in zaznamovani z izgubo. Toda v varnem okolju hitro pokažejo neverjetno sposobnost okrevanja,« poudarja Mojca in dodaja, da so prav njihove zgodbe najmočnejši opomnik, da vojna nikoli ni zgolj politični konflikt, vedno je v ozadju zgodba posameznih življenj, ki v tem trenutku doživljajo grozo.

»Jokam, ko pridejo in jokam, ko odhajajo«

»Ne gledam na to kot na projekt,« pravi Mojca Seliškar Toš. »Naprej me ženejo usode teh otrok in nepopisna groza, ki se tam dogaja.« Priznava, da s tem zelo težko živi, saj čustev ne zna izklopiti. »Jokam, ko pridejo, jokam z njimi vmes in jokam, ko odhajajo. In tako že 16 let.« A kljub bolečini se ne more in noče ustaviti.

Ko zbira donacije po svetu, pogosto sreča ljudi, ki težko verjamejo, da se nekdo iz Slovenije tako predano posveča otrokom iz Gaze. Najbolj pa jo zaznamujejo trenutki slovesa: »Ko odhajajo, me vprašajo: ‘A bom lahko še kdaj prišel?’ In vedno smo poskušali poskrbeti tudi za tiste, ki so odrasli, da so se lahko vrnili, če so potrebovali nove proteze ali nadaljnjo pomoč.«

Ko vojna dobi obraz otroka

Mojca Seliškar Toš poudarja vlogo civilne družbe in posameznikov. Solidarnost po njenem ni trenutni čustveni odziv, temveč proces, ki temelji na odločitvi, da ne ostanemo pasivni. Prav vztrajnost humanitarcev, donatorjev in posameznikov po njenem mnenju omogoča, da otroci iz vojnih območij dobijo priložnost za zdravljenje in dostojnejšo prihodnost, več o humanitarnosti in Mojčinem delu pa v celotni epizodi podkasta, ki ga najdete TUKAJ.

Preberite še:

V prodaji