Mlajši niti približno ne nasedejo UI foram kot mi (Manca Krnel in Matjaž Ambrožič)

Živimo v dobi, kjer tehnologija ne le spreminja naš način življenja, temveč na vsakem koraku neusmiljeno, a na precej neviden način vpliva na našo indentitieto. Smo le še pasivni porabniki vnaprej zrežiranih algoritmov ali v nas še prebiva kritični um, ki nas prisili, da smo aktivni državljani?

O tem smo se v studiu podkasta Onaplus pogovarjali z Matjažem Ambrožičem, dolgoletnim glasbenim urednikom na Valu 202, poznavalcem medijskih trendov in optimistom, ki verjame v neustavljivo moč človeške kreativnosti, in Manco Krnel, magistrico kulturologije, kreativno direktorico na agenciji PM, nekdanjo balerino in plesalko, ki opozarja na nevarno plitkost mnenjskih voditeljev.

Matjaž Ambrožič: Ali še premoremo iskro ustvarjalnega upora?

Tako Matjaž kot Manca sta prepričana, da živimo v časih, kjer je nešteto možnosti izbire, kar nam omogoča, da smo lahko kreativni, pa tudi izbirčni pri tem, kaj konzumiramo. Matjaž, ki občuduje napredek novodobnih orodij, poudarja, da tehnologija in znanost sicer neizpodbitno poganjata človeštvo naprej, da pa se nahajamo na prelomnici, kjer je ključno predvsem to, da ne postanemo le pasivneži pri svojih izbirah, zato je smiselno, da se udeležujemo dogodkov v živo, raziskujemo po sferah kulture in ohranjamo medsebojne stike. Po njegovem mnenju je prav umetnost tista, ki preprečuje dehumanizacijo; je motor napredka, ki ohranja individualnost in preprečuje, da bi družba stagnirala ali se spremenila v vojsko robotov.

Manca Krnel: Pasti digitalne osamljenosti in praznih vplivnežev

Manca izpostavlja alarmanten problem sodobnih družbenih omrežij, kjer s svojo, dostikrat nasilno komunikacijo in močjo prednačijo mnenjski voditelji, ki jim primanjkuje izobrazbe in premišljenosti. Ti "influencerji" po njenem mnenju širijo poenostavljena in površna stališča, ki pa so zaradi svoje lahke razumljivosti med ljudmi hitro sprejeta kot resnična. »Takšna plitkost neposredno spodkopava kakovosten javni diskurz in vodi v družbo, ki sprejema informacije brez kakršne koli kritične refleksije ali analize,« je direktna Manca.

Umetnost kot prostor za upor in politično angažiranost

Zanjo umetnost ni le estetika, temveč obvezno orodje za ohranjanje domišljije v tehnološkem svetu. Opozarja, da digitalna povezanost ne rešuje osamljenosti; to lahko stori le fizično druženje in intelektualni angažman. S tem se strinja tudi Matjaž Amrožič, ki pravi, da so danes informacije preveč razpršene, vsebine pa pogosto podrejene marketinški privlačnosti namesto kakovosti. Opozarja tudi na usodo subkultur, kot sta punk ali techno, ki so nekoč predstavljale upor, danes pa so zaradi komercializacije postale del mainstreama, kar otežuje iskanje avtentičnih alternativnih poti.