Metoda Dodič Fikfak in Anton Komat: Tvegane kemikalije so povsod. Kaj to pomeni za naše telo?

Slovenija se rada predstavlja kot zelena država, a pod površjem ostajajo številne okoljske obremenitve, od pesticidov, PCB in drugih kemikalij do mikroplastike in onesnažene vode, katerih vplive na zdravje pogosto težko neposredno dokazujemo, vendar jih ne moremo več spregledati. Gosta tokratnega podkasta Onaplus opozarjata, da potrebujemo več strokovnega znanja, neodvisnih raziskav, strožje ukrepe in predvsem manj prelaganja odgovornosti na posameznika, saj je vprašanje, kako zmanjšati izpostavljenost ljudi, postalo tudi vprašanje odgovornosti družbe.

O tem, kje so največje nevidne nevarnosti našega okolja in kako težko je dokazati povezavo med izpostavljenostjo in boleznijo, ki se lahko pokaže šele desetletja pozneje, smo se pogovarjali s prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, zdravnico, specialistko medicine dela in dolgoletno predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana in Antonom Komatom, samostojnim raziskovalcem, publicistom, pisateljem in naravovarstvenikom.

»Hormonski motilci so največja grožnja zdravju«

»Če govorimo o hormonskih motilcih, so ti zame največja grožnja, kajti zadeva deluje transgeneracijsko, iz matere, ko nosi otroka, do otroka, ko se rodi,« poudarja Anton Komat in hkrati opozarja vpliv slednjih na moški reproduktivni sistem in na spremembe, ki so lahko povezane z delovanjem hormonskih motilcev.

Komat opozarja, da lahko hormonski motilci že med razvojem zarodka vplivajo na celice, pomembne za nastajanje spermijev in testosterona. Posledice se lahko pokažejo šele pozneje, zlasti v puberteti - kot zmanjšana plodnost in nižje ravni testosterona. »In potem imamo fenomen, pojav mamonov, kot pravijo Italijani, poženščenih moških.« Po njegovem mnenju zato ne govorimo le o vplivu kemikalij na posameznika, temveč o širšem vprašanju, kako izpostavljenost hormonskim motilcem vpliva na prihodnje generacije.

Pri tveganih kemikalijah navaja tudi glifosat, za katerega pravi, da je oblast kljub številnim znanstvenim pregledom njegovo uporabo že večkrat podaljšala.

»Kaj jemo, je presneto pomembno«

Hrana je eden ključnih virov naše vsakodnevne izpostavljenosti različnim snovem. Dr. Metoda Dodič Fikfak opozarja, da pogosto ne vemo, od kod prihaja hrana, s čim je bila obdelana in kaj se je v njej oziroma v zemlji že nakopičilo. Posebej izpostavlja pesticide in mikro- ter nanoplastiko, ki lahko skozi prebavni trakt vstopajo v naše telo. »Kaj dihamo, je številka ena, prav gotovo, ampak kaj jemo, je enakega pomena,« pravi in dodaja, da lahko onesnažena hrana v nekaterih primerih predstavlja celo večji problem kot neposredno onesnažen zrak.

»Znebil bi se vse plastike v našem domu«

Mikroplastika je še en vseprisoten problem, ki vpliva na zdravje in okolje. Mikroplastika vsebuje številne kemikalije, ki delujejo kot hormonski motilci. Te drobne plastične delce najdemo povsod, od vode do hrane, kar pomeni, da smo jim nenehno izpostavljeni. Kot je poudarila dr. Dodič Fikfak, se pričakuje, da bo do leta 2050 mikroplastika prisotna v 99 odstotkih gastrointestinalnega trakta vseh morskih ptičev, kar kaže na obseg in resnost tega problema. Temu prikimava tudi Anton Komat in na vprašanje, kaj bi najprej črtal iz doma povprečne družine, da bi zmanjšal količino nezaželenih snovi, ki jih imamo, odgovarja: »Jaz bi se znebil industrijske hrane in vse plastike, v kakršnemkoli smislu.«

Kaj se zgodi, ko smo izpostavljeni dioksinom, PCB-jem in drugim snovem, ki lahko motijo delovanje hormonov? Kako dolgo se nekatere od njih zadržujejo v telesu in koliko v resnici vemo o njihovem vplivu na pojav bolezni? Dr. Metoda Dodič Fikfak opozarja, da naraščanja raka ne moremo pojasnjevati zgolj s staranjem prebivalstva. »Meni kot zdravnici je pomembno vsako življenje,« poudarja. Anton Komat pa opozarja, da zgolj ozaveščanje ne bo dovolj in da brez konkretnih ukrepov lahko zamudimo trenutek, ko bi škodo še lahko preprečili. Celoten pogovor si oglejte v podkastu na vrhu prispevka.