Matjaž Ambrožič: Kultura ni umrla, le težje jo je najti

Matjaž Ambrožič, dolgoletni glasbeni urednik na Valu 202 in poznavalec angleškega nogometa, je ostri spremljevalec družbenih sprememb in vpliva časa in prostora. V pogovoru nam je razložil svoj pogled na stanje v popkulturi in prihodnosti kulturnih vsebin, za katere je prepričan, da bodo vedno obstale.

Najlažje je poseči po hitri, dostopni vsebini prek spleta

Na vprašanje, zakaj ne nastaja več kulturnih vsebin, ob katerih bi razmišljali, Matjaž Ambrožič odgovarja, da problem ni v pomanjkanju, temveč v presežku. Kulturne vsebine so po njegovem še vedno tu, le razpršene so po različnih formatih in zahtevajo več aktivne izbire.

Kot pravi, je najlažje poseči po hitri, dostopni vsebini prek spleta, a kdor je pripravljen vložiti več časa in zbranosti, ima še vedno na voljo bogat kulturni prostor, od obiska gledališča do glasbenih koncertov. Tudi sodobna glasba po njegovem ni nujno površinska. Ker je glasba njegovo področje raziskovanja, je prepričan, da je v zadnjem obdobju veliko kompleksno, žanrsko razprtega in konceptualno drznega opusa. Kot primer je izpostavil album This Music May Contain Hope britanske glasbenice Raye, ki ga opiše skoraj kot gledališko delo v glasbeni obliki. »V krožišču smo se zavrteli in šli naprej,« pripomni in doda, da se kultura ni umaknila, temveč se je preoblikovala.

Nismo ujetniki algoritmov, temveč soustvarjalci prihodnosti

Na vprašanje, ali smo še arhitekti družbe ali vse bolj pasivni uporabniki vnaprej zrežiranih algoritmov, je Matjaž odgovoril, da človek ni izgubil nadzora nad smerjo razvoja in ga tudi ne bo. Kot poudarja, nas prav ustvarjalnost ohranja svobodne: »Absolutno kontroliramo položaj in ustvarjalnost, ki jo poseduje človeštvo, ne bo dopustila, da bi začeli postajati roboti.« V umetnosti, znanosti in tehnologiji se po njegovem mnenju opazi sile, ki družbo ženejo naprej in čeprav se zdi, da so napovedi negativne, sam ostaja, kot pravi, na »optimistično prehitevalnem pasu«. Namesto strahu pred algoritmi zagovarja zaupanje v človeško sposobnost, da razvoja ne prepustimo naključju, temveč ga aktivno soustvarjamo.

Od upora do mainstreama

Pomemben del razmisleka Matjaža je tudi vloga subkultur in njihov prehod v mainstream. »Subkulture, kot so punk, hip hop in techno, so vzniknile kot oblike upora proti prevladujočim normam, a so se sčasoma deloma zlile z osrednjim tokom kulture,« je prepričan. Po Ambrožičevem mnenju je to povezano tudi s komercializacijo, saj trg hitro prepozna upor kot estetiko, ki jo je mogoče prodajati. A to po njegovem ne izniči njihovega pomena, zato je prepričan, da subkulture ostajajo prostor alternativnih pogledov, novih družbenih impulzov in pogosto prvi signal sprememb, ki kasneje dosežejo širšo družbo.