Maja Martina Merljak: Tesnobe nisem premagala. Naučila sem se z njo živeti.

Igralka Maja Martina Merljak pripoveduje, kako ji je terapija pomagala sprejeti del sebe, ki se ga je dolga leta bala. Govori o poti od zgolj funkcionalnega življenja do resnične prisotnosti ter o radovednosti, ki jo razume kot eno najpomembnejših gonil življenjske energije.

Svojo tesnobo sem poimenovala Miki Miška

Igralka Maja Martina Merljak pravi, da dolgo časa ni mogla sprejeti svoje tesnobe, zato jo je personalizirala in ji nadela ime. »Še vedno pride, a nima več istega naboja. Danes razumem njen namen in pomen.« Kot pravi, je prav ta drugačen pogled eno največjih daril, ki jih je dobila v procesu terapije. Ob tem poudarja, da sprememba ni prišla čez noč. »To ni nekaj, kar se zgodi po petih ali šestih terapijah. Trajalo je in še vedno traja. Še vedno hodim na terapijo in tudi bom. Vsakič, ko se pojavi kakšen vozel, grem pogledat, kaj se skriva za njim.«

Bila sem prisotna, a nisem bila zares tukaj

Maja Martina je v podkastu opisala pomemben premik iz nenehne funkcionalnosti v večjo prisotnost, ko je spoznala, da ni dovolj biti fizično ob otrocih, ampak tudi to, da se zgodi pravi stik, s čustvi, jokom in bolečino.

Radovednost je tista, ki ohranja življenje živo

Kot poudarja Merljak, je ena najpomembnejših življenjskih vrednot radovednost. Ne gre za popolnost ali dosežke, temveč za željo po spoznavanju, učenju in odkrivanju sveta.

»Bolj kot vse, si želim, da si radoveden, da nimaš te apatije, da ti ni vse brezveze,« pravi in dodaja, da je izguba radovednosti ena najtežjih stvari, ki se lahko človeku zgodi. Prav ta notranja odprtost je po njenem tista sila, ki človeka ohranja ustvarjalnega in povezanega z življenjem.

Vabljeni k ogledu celega podkasta, kjer je bil poleg Maje Martine Merljak gost psihodramski terapevt dr. Vladimir Milošević, avtor knjige Depresija in ustvarjalnost.