Lea Pisani: Dekleta mi pravijo, da ne želijo imeti toliko oblačil, kot njihove mame

Če bi vas vprašali, kdo menite, so največji potrošniki oblačil, ki nakupujejo pogosto in kopičijo veliko, katero demografsko skupino bi izbrali? Moške ali ženske? Zagotovo ženske. Kaj pa starostni okvir? Mlada dekleta, kakopak, boste rekli. Ko si mlad, želiš slediti trendom in ravnaš nekoliko nepremišljeno.  

Vendar to ne drži več povsem. Mlade ženske so danes pri svojih modnih izbirah veliko bolj previdne in preudarne, kar je gotovo posledica večjega ozaveščanja o spornih praksah modne industrije ter njen škodljivi vpliv na okolje.

To opaža tudi slovenska strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani, ki je v Delovem podkastu Na robu razkrila, da mlada dekleta k njej na svetovanje pridejo z željo, da se izognejo kopičenju oblačil. 

»Rečejo mi, tukaj sem, da bi čim več izvedela o svoji podobi, o svojem slogu, o barvah, o tem, kakšna oblačila pristajajo moji postavi, in zato, ker ne želim imeti v omari toliko oblačil, kot jih ima moja mama,« pravi Pisanijeva in dodaja: »Tako da je naša generacija tista, ki je zasuta z oblačili in ima v omari še nerabljene kose z etiketami.«

Svetovalka za celovito podobo osebnosti in avtorica štirih knjižnih uspešnic o kulturi oblačenja pri svojem delu tudi opaža, da ljudje, ki si lahko privoščijo največ, kupujejo najbolj konservativno. »Skupni imenovalec mojih strank je, da si ne želijo pretirano trošiti. Želijo kupiti kakovostna oblačila, ki jih bodo nosili z veseljem, ki jih bodo radostila, in jih bodo nosili do izrabe. To je tudi najbolj trajnostno.

Moje stranke so tako zelo razmišljujoče, večinoma nimajo veliko oblačil, ampak presenetljivo malo. V zadnjem obdobju imam celo stranke, ki bi si lahko privoščile oblačila katerihkoli znamk, a imajo v omari izredno malo oblačil, in pridejo k meni na svetovanje zato, ker želijo dobiti smernice, kako izbrati najboljša oblačila v čim krajšem času, moti pa jih pretirana količina oblačil. Po mojem mnenja so to razmišljujoči ljudje.« 

Lea Pisani, foto: Voranc Vogel

Hitra moda in ultra hitra moda sta v zadnjih desetletjih spremenili naš odnos do oblačil tako, da imajo prvič v zgodovini človeštva tudi ljudje z manj denarja v svojih omarah ogromno oblačil. To si na videz lahko privoščimo vsi, saj smo pocenili in razvrednotili vsako raven proizvodnje oblačila, zato je njihova cena najnižja, kar je kadarkoli bila. 

A kaj, ko zaradi hitre menjave trendov, hiperpotrošniškega modela vsakotedenskih novih kolekcij in padajoče kvalitete surovin in izdelave, kupujemo prepogosto in preveč, da je na koncu znesek na bančnem računu enak, kot če bi namesto desetih poceni oblačil hitre mode kupili en dražji, a kakovostnejši kos. Rezultat so prenatrpane omare z oblačili, ki nam zaradi slabe izdelave ne pristajajo, ne zdržijo več kot nekaj pranj, nam niso prijetna za nošenje ali pa so muhe enodnevnice, impulzivni nakupi, ki gredo po nekaj mesecih iz mode. 

Vsega tega se zavedajo ljudje, ki kupujejo premišljeno in ki želijo pri nakupovanju oblačil tudi prihraniti. Morda se na prvi pogled zdi nemogoče, da bi prihranili, če kupimo dražji modni kos, vendar pa je za končni rezultat nujno, da se vprašamo, kolikokrat bomo oblačilo lahko nosili (oziroma kako dolgo nam bo služilo), namesto da se zapičimo v prvotno ceno. 

Če je majica, za katero bomo odšteli 10 evrov, po štirih pranjih za smeti, majica, za katero bomo plačali 50 evrov, pa zdrži petdeset pranj, je slednja na dolgi rok cenejša izbira. Za prvo bomo namreč plačali 2,5 evra na nošenje, za drugo pa samo evro. Enako drži tudi za trendi oblačila ali nepremišljene nakupe, ki nam stojijo v omari. Dokler jih ne oblečemo, nismo upravičili njihove vrednosti in nam denar dobesedno visi v garderobi. 

PREBERITE ŠE: Vodič, kako si kupiti večen zimski plašč (s pomočjo nasvetov Lee Pisani)

Pisanijeva sicer ni povsem nasprotnica hitre mode. Kot sama pravi, ji namreč daje to priznanje, da je omogočila, da so oblačila postala demokratična. »Danes je vsakdo lahko oblečen, kakorkoli želi. To se v zgodovini mode še ni zgodilo. Hitra moda nam je dala možnost, da lahko svojo podobo komuniciramo na kakršenkoli način si želimo.« Ob tem strokovnjakinja za oblačenje izpostavi še en demokratični vidik sodobne mode – rabljena oblačila.

»Zdi se mi enkratno, da lahko gremo na karitas, rdeči križ ali v trgovino z rabljenimi oblačili in za malo ali nič denarja dobimo zelo kakovostna oblačila. Tako da je res na nas, kaj izberemo, kako izberemo, kako koordiniramo garderobo, koliko vemo o kulturi oblačenja in koliko se želimo prilagajati. Sploh ne gre več za globino žepa, ampak za naše znanje, naš trud in našo življenjsko moč,« pravi Pisanijeva, ki ženskam na srce polaga, še en pomemben nasvet, ki jim bo močno olajšal urejanje.

Izveste ga TUKAJ, v Delovem podkastu Na Robu, v katerem je spregovorila tudi o primernosti oblačil naših političark in poslovnih žensk ter o tem, kako se spreminja kultura oblačenja v šolah.