Lara Romih: Teh 10 odstotkov učiteljev naredi v šolstvu največ škode (VIDEO)

Se še spominjate, kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovni ali srednji šoli? In ali je zanimanje bilo tako močno, da ste ga prelevili v svoj poklic? Kaj pa učitelj ali učiteljica, ki ga je poučevala? Imate nanj/o lepe ali slabe spomine?

Velika verjetnost je, da lepe, saj to, kako nas nekdo poučuje, igra veliko večjo vlogo pri tem, da z veseljem usvajamo znanje, kot pa, kaj to znanje pravzaprav je. 

Če bi bili ljudje zgolj računalniki, bi bilo verjetno vseeno, tako pa smo čustvena in socialna bitja, zato ni vseeno, kdo nam podaja znanje in na kakšen način. Brezbrižno, nezainteresirano ali navdušeno, goreče in z empatijo.

Tako meni tudi predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih, ki je po profesiji arhitektka, sicer pa mama treh otrok. 

»V osnovni šoli pravzaprav večina otrok ne ve, ali jih zanima na primer kemija ali zgodovina, ampak je učitelj tisti, zaradi katerega otrok vloži zanimanje v določen predmet. Učitelj je takrat alfa in omega, mali bog. To enostavno vidimo na primerih otrok. Tudi sama sem v šoli imela učitelja tehničnega pouka, ki nam je bil točno tak vzornik. Bil je empat, vedno prisoten, zanimiv, zabaven, mladosten, energičen. Učenci smo drveli za njim, mene pa je tako pritegnil k snovi, da sem prav takrat začela risati svoje prve načrte za arhitekturo.

Če bi ta učitelj učil zgodovino, sem prepričana, da bi se danes verjetno ukvarjala z zgodovino. Tako, da je učiteljev vpliv res globok,« pravi Romihova, ki opozori na drugo plat medalje, in sicer, da je lahko učitelj tako pozitivni kot negativni vzor.  

»Kakor v vseh poklicih žal tudi v šolstvu velja Gaussova krivulja, torej, da je 80 odstotkov učiteljev povprečnih, 10 odstotkov fantastičnih, 10 odstotkov pa jih v šoli nima kaj iskati. Vprašanje je, kako prepoznati teh zadnjih 10 odstotkov in jih odstraniti iz sistema. Ti namreč naredijo največ škode v izobraževanju, četudi nehote, iz nevednosti ali iz nezainteresiranosti za lastno delo, saj se to prenese naprej na otroke. Boleče je, da trenutni šolski sistem ne omogoča, da bi te težave prepoznali in rešili.« 

Raje celostni pristop kot krpanje lukenj

Romihova se zaveda, da bi slovensko šolstvo najbolj učinkovito izboljšali, če bi se problemov začeli lotevati celostno, ne pa da krpamo luknje tu in tam.

»Dokler na tem ne delamo vsi, tako učitelj in ravnatelj kot otrok in starš, se ta barka ne more premakniti na boljše,« pove in predlaga, da tudi starši premislijo, s kakšno popotnico pošljejo otroka v šolo. Če že doma udrihajo po učiteljih, ne morejo pričakovati, da bo učenec nato odprt za znanje in nasvete, ki prihajajo iz pedagoških ust. 

»Ja, učitelji morajo biti empatični, zreli in prisotni, a obratno velja za starše. Vsi bi morali stopiti korak nazaj in širše pogledati sliko ter pristopiti z idejo, da imamo vsi enak končni cilj – v vsakem trenutku tisto, kar je najboljše za otroka.« 

Lara je v podkastu Oneplus odkrito spregovorila tudi o napaki, ki jo je sama kot starš storila pri vzgoji kar se tiče šolskih ocen, profesor dr. Klemen Lah, prav tako gost tokratnega podkasta, pa je razkril, kaj je največja zabloda, ki jo starši naredijo na informativnih dnevih za srednje šole. Celotni epizodi podkasta lahko prisluhnete TUKAJ.