Klemen Lah: Če bi imel čarobno paličico, bi v šolah uvedel to (VIDEO)

Zakaj je prvi letnik srednje šole za marsikoga tako težak in ocene padejo? Razlog niso prej poklonjene ocene, je prepričan gost podkasta Onaplus, dr. Klemen Lah.

Otroci doživljajo res velike spremembe, o katerih jih nihče nič ne vpraša.

Novo okolje, novi sošolci in novi učitelji so še kako pomembne spremembe, o katerih pa se zdi, da se premalo pogovarjamo. Ko k temu dodamo še obilje snovi, ki je bistveno bolj poglobljena, kot je bila v osnovni šoli, se za nemalo učencev zgodi šok. Ocene padejo, in ker nam je uspelo vcepiti miselnost, da smo vredni le toliko, kolikor visoke ocene imamo, se izgubi še vsa motivacija.

»Ko se zgodi ta nenadni padec ocen, pogosto vidimo dvignjen kazalec in žuganje, češ, vidite, kako so mu v osnovni šoli podarjali ocene. Takšni črno-beli polarizaciji bi se izognil,« pojasnjuje profesor slovenščine in sociologije ter doktor literarnih ved, ki je poučeval na številnih šolah, sodeluje v visokem šolstvu.

»Ocena v osnovni šoli namreč ne meri le ozkega kognitivnega znanja, ampak celoten pristop in razvoj. Sicer pa bi se raje vrnil v preteklost. Tudi mi smo bili generacija, ki se ji je zalomilo v srednji šoli. In to krepko. Takrat nikoli ni nihče govoril, da smo v osnovni šoli dobivali prelepe ocene ali da so starši pritiskali na učitelje.

Nas so preprosto vprašali, kaj se dogaja, povedali smo, da je prehod težak, nove sošolce imamo, nikogar ne poznamo, vozimo se od daleč, snovi je ogromno, ne znamo se organizirati. To so vse vprašanja, na katera moramo najprej dobiti odgovore, preden sklenemo svoje zaključke in projekcije, kaj je vzrok težav,« pravi.

Šola bi morala biti prostor, kjer uredimo vse informacije

Zdajšnja generacija otrok je zagotovo tista, ki iz okolja črpa največ informacij, hkrati pa otroci poslušajo, da znajo bistveno manj kot prejšnje generacije. »Če bi imel čarobno paličico, s katero bi uredil šolski sistem, bi uvedel, da bi vsako jutro prvo uro namenili izmenjavanju informacij, s katerimi smo prišli v šolo. Šola ne bi smela biti le prostor, kjer dobivamo nove informacije, ampak prostor, kjer uredimo vse pridobljene informacije.

Na Waldorfski šoli sem imel to možnost, kar je izjemno kakovostno vplivalo na celoten proces, saj so otroci v resnici odložili vse informacije, se o njih pogovorili in začeli smo s poukom. Šola bo nujno morala iti v smer, da bo že pridobljene informacije, teh imajo otroci namreč ogromno, predelala, strukturirala, ovrednotila,« poudarja Lah, ki meni, da zdajšnji otroci ogromno vedo, ne vedo pa, kam z vsemi temi podatki.

V sodobnem tempu želimo prehitro preveč. In ravno ta prenasičenost ima lahko najhujšo posledico – izgubo interesa.

»To razumem kot precej hujšo situacijo kot negativno oceno. Vse se da popraviti, a ko otrok izgubi interes za vse, kar ga zanima, nam kaže, da smo krepko zamočili. Ena najtežjih nalog je takemu otroku obuditi veselje do življenja. Do tega pride, ker prezgodaj zahtevamo preveč. In ironično je, da prav v šoli spregledamo tisto najpomembnejše – razvojna obdobja otroka.

To, da želimo prezgodaj preveč, jih zamori do te mere, da izgubijo interes,« pravi in dodaja, da se nam je z uvedbo zgodnejšega začetka šole zgodila prevara v družbi. »Obljubljeno je bilo, da bo prvi razred kot mala šola, kot nek prehod, zdaj pa imamo že v tretjem razredu eksterno preverjanje znanja. Jasno je, da startna pištola poči že v prvem razredu.«

V podkastu je delil izjemno pomemben nasvet za vse starše in razkril, zakaj se po njegovem mnenju prvi šolski dan zgodi na informativnem dnevu. Kaj točno misli in kako naj bo ta čim bolj informativen za družino, prisluhnite v pogovoru, ki ga najdete na TEJ POVEZAVI.