Imamo v Sloveniji recept za dolgo življenje? Zdravnica opozarja na razliko, ki jo pogosto spregledamo

Čista voda, lokalna hrana, narava in močne socialne vezi – Slovenija ima marsikaj, kar povezuje kraje z največ stoletniki na svetu. Toda zdravnica in vodja klinike Carpe Diem Longevity Mirjana Sredojević opozarja, da pri dolgoživosti ni pomembno le, koliko let živimo, temveč predvsem, koliko jih preživimo zdravi.

Zakaj nekateri ljudje tudi v visoki starosti ostajajo vitalni in dejavni, medtem ko se drugi že precej prej začnejo spoprijemati s kroničnimi boleznimi? Odgovora ne gre iskati le v genetiki. Medicina dolgoživosti oziroma longevity medicina se zato osredotoča predvsem na zgodnje prepoznavanje procesov, ki lahko pozneje privedejo do bolezni, ter na ohranjanje zdravja čim dlje.

Mirjana Sredojević, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine poudarja, da je smiselno ukrepati preden se pojavijo izrazite zdravstvene težave.

Kaj nas lahko naučijo modre cone?

Ko govorimo o dolgoživosti, se pogosto omenjajo tako imenovane modre cone – kraji po svetu, kjer živi posebej veliko ljudi, starih sto let in več.

Ko so raziskovali, kaj je tem skupnostim skupnega, so se vedno znova vračali k življenjskemu slogu: povezanim skupnostim, močnim socialnim stikom, lokalni in sezonski hrani, vsakodnevnemu gibanju ter dostopu do čiste narave.

Sogovornica je prepričana, da imamo številne takšne prednosti tudi v Sloveniji. »Imamo čudovito naravo, čisto vodo in zrak ter dostop do lokalne hrane. To so odlične predispozicije za dolgo življenje,« poudarja.

»Pomembno je, koliko teh let preživimo zdravi. Pričakovana življenjska doba žensk v Sloveniji je okoli 85 let, vendar se kronične bolezni začnejo izraziteje pojavljati že okoli 68. leta. To pomeni, da lahko ženska pomemben del svojega življenja preživi v slabšem zdravstvenem stanju, kot bi si želela, zato je smiselno pravočasno ukrepati.«

Ena od značilnosti kroničnih bolezni je, da se procesi v telesu pogosto začnejo dolgo pred prvimi očitnimi simptomi. Človek se lahko počuti dobro, vendar to še ne pomeni, da so vsi kazalniki optimalni. Prav zato medicina dolgoživosti pozornost usmerja v preventivo in zgodnje prepoznavanje odklonov, povezanih denimo s presnovo, kroničnimi vnetji ali drugimi dejavniki tveganja.

Cilj ni zgolj podaljšati življenja, temveč predvsem obdobje, ko smo zdravi, samostojni in telesno ter duševno dejavni.

Najpomembnejše ostajajo osnovne navade

Čeprav se ob dolgoživosti veliko govori o novih terapijah, naprednih preiskavah in prehranskih dopolnilih, dr. Sredojević opozarja, da osnova ostaja precej preprosta: prehrana, gibanje in kakovosten spanec.

Pri prehrani ni treba iskati enega čudežnega živila. Pomembnejši je dolgoročen vzorec, v katerem prevladujejo sveža in čim manj predelana živila.

Podobno velja za gibanje. Ni nujno, da postanemo športniki – pomembna je redna telesna dejavnost, ki pomaga ohranjati mišično maso, presnovno zdravje in telesne sposobnosti.

Prav pri prebivalcih modrih con je gibanje pogosto naravni del vsakdana: hodijo, delajo, se družijo in ostajajo telesno dejavni, ne da bi gibanje nujno obravnavali kot posebno vadbo.

Pomemben je tudi spanec. Čeprav ga zaradi dela in obveznosti pogosto zanemarjamo, ima pomembno vlogo pri regeneraciji organizma in dolgoročnem zdravju.

Previdno pri obljubah o večni mladosti

Priljubljenost dolgoživosti je prinesla tudi številne izdelke, terapije in programe, ki uporabljajo oznako longevity. Zato Mirjana Sredojević svetuje previdnost. Smiselno je preveriti, kdo program vodi, kakšna je strokovna ekipa in ali metode temeljijo na preverjenih medicinskih spoznanjih. Čudežne rešitve namreč ne obstajajo. Morda pa imamo v Sloveniji že precej dobrih izhodišč: naravo, kakovostno vodo, lokalno hrano in veliko možnosti za gibanje. Toda šele naše vsakodnevne navade odločajo, koliko bomo te prednosti dejansko izkoristili. Kajti cilj dolgoživosti ni samo živeti čim dlje, temveč čim več teh let preživeti zdravi.