Dr. Metoda Dodič Fikfak: Če bomo zanemarjali okolje, bo naše življenje vedno krajše. O tem ni dvoma

Ko govorimo o naraščanju pojavnosti raka, se pogosto sklicujemo na staranje prebivalstva. »Starejši, kot smo, več raka je. To vsi vemo,« pravi dr. Metoda Dodič Fikfak, tokratna sogovornica podkasta Onaplus, zdravnica, specialistka medicine dela in dolgoletna predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.

Pri tem opozarja, da staranje ne sme postati univerzalna razlaga: če zmanjšujemo izpostavljenost rakotvornim snovem in upoštevamo načelo previdnosti, lahko zmanjšamo tudi tveganje za bolezen. Kot primer navaja pljučnega raka: »20 odstotkov nekadilcev, kljub temu zboli za pljučnim rakom. Torej, ali bomo zanemarili tistih 20 odstotkov? Meni kot zdravniku je pomembno vsako življenje. Absolutno.«

Dokazati, da je človek zbolel prav zaradi določene snovi, je skoraj nemogoče

Dr. Dodič Fikfak razloži, da so se včasih pri vplivu onesnaževalcev osredotočali predvsem na to, katera bolezen je posledica določene izpostavljenosti. Pri azbestu je povezava dobro raziskana: večja in daljša izpostavljenost povečuje tveganje za pljučnega raka, mezoteliom ter nekatere druge rake. Danes pa je dokazovanje precej bolj zapleteno, saj smo pogosto izpostavljeni več deset snovem hkrati, ki lahko delujejo sinergistično ali seštevajo svoje učinke, pri tem pa pomembno vlogo igrajo tudi genetske značilnosti posameznika in dolge latentne dobe. »Dokazati, da je ta točna bolezen in ta človek točno od tega zbolel, je vedno težje,« opozarja Metoda Dodič Fikfak.

Najhujši primeri onesnaženosti še vedno niso ustrezno sanirani

Specifičen primer onesnaženja, ki je močno vplival na zdravje prebivalcev, je požar v podjetju Kemis. Med požarom so v okolje ušle velike količine strupenih snovi, vključno z dioksini in PCB-ji (poliklorirani bifenili), ki so znani hormonski motilci. Posledice tega dogodka so bile prikrite, da bi zaščitili ekonomske interese, kar je povzročilo resne zdravstvene težave pri lokalnih prebivalcih. Sogovornica je opozorila na dolgotrajne posledice izpostavljenosti tem snovem, ki se lahko kažejo v obliki različnih bolezni, vključno z rakom.

Črna skrinja znanja se počasi razkriva. A Slovenija nima skupine strokovnjakov

Dr. Dodič Fikfak opozarja, da je odgovor na vprašanje, ali sploh vemo, kaj vse kemikalije povzročajo, vse prej kot preprost. »Znanje je iz dneva v dan večje,« pravi in pojasnjuje, da smo še pred dvema desetletjema vplive onesnaževal večinoma opazovali skozi podatke o umrljivosti in obolevnosti, danes pa lahko znanost veliko natančneje spremlja dogajanje v telesu. »Danes vemo, kaj se dogaja na mikro ravni, kaj se dogaja v celici, na najnižji ravni znotraj celice, v posameznih organih oziroma mitohondrijih.« Področje, ki je bilo nekoč velika neznanka, se tako počasi razkriva. A več znanja prinaša tudi precej neprijetno spoznanje: poleg ogromnega števila starih polutantov, s katerimi po njenih besedah v Sloveniji nismo naredili dovolj, se pojavlja še množica novih. Pri tem vidi tudi veliko sistemsko vrzel. »Slovenija na žalost nima institucije, nima skupine strokovnjakov,« ki bi se s problematiko celovito ukvarjala.

Dr. Dodič Fikfak poudarja, da je potreba po ukrepanju nujna in da je treba ljudi ozaveščati o nevarnostih hormonskih motilcev ter jih spodbujati k zmanjšanju izpostavljenosti. Pomembno je tudi, da politika sprejme ukrepe za zmanjšanje uporabe teh kemikalij in izboljšanje regulativ, ki ščitijo zdravje ljudi in okolje. Le z večjo ozaveščenostjo in ustreznimi ukrepi lahko zmanjšamo vpliv hormonskih motilcev in zagotovimo boljšo prihodnost za naslednje generacije.

Vabljeni k ogledu celega podkasta, v katerem smo poleg dr. Dodič Fikfak gostili še naravnovarstvenika Antona Komata. Čaka vas na vrhu prispevka in v vseh aplikacijah za poslušanje podkastov.