Dr. Aleksander Zadel: Ženski princip vodenja ustvarja bistveno bolj uspešno skupnost

V studio podkasta Na robu je sogovornik klinični psiholog Aleksander Zadel odprl in pojasnil marsikatero vprašanje o spolih, deljenju vlog in tudi vzgoji deklic in dečkov. Jasno je, da so meje med spoloma zdaj popolnoma drugačne, kot so bile še pred sto leti.

»Po drugi svetovni vojni so se začele dramatične spremembe pri načinu zagotavljanja sredstev za preživljanje. Vloga ženske se je spremenila, dobila je nove, lepe dimenzije in hkrati je tudi moški dobil partnerja pri zagotavljanju sredstev za preživetje. Vloge so se začele raztapljati, povezovati, začele so prehajati preko arhetipov moškosti in ženskosti. In po mojem mnenju vsi izzivi, ki jih imamo danes, naslavljajo ta družbena vprašanja in je hkrati to najbolj pomembno družbeno vprašanje.«

Klinični psiholog je v pogovoru z novinarko Pijo Kapitanović spregovoril o razlikah med spoloma znotraj enega poklica, kdaj so se začeli določeni poklici feminizirati in kaj je prednost ženskega vodenja.

Ženske, ki vodijo na feminilni, ženski način, ne pa po principu moških

»Danes ugotavljamo, da se na pomembnih mestih v gospodarstvu izravnava to ravnovesje. Meni se to, če lahko osebno rečem, zdi lepo, da se ugotavlja, da je ženski princip pogleda na skupnost, na gospodarstvo, na dosežke, rezultate in tako naprej tisti, ki dejansko danes uspeva. Ravno zaradi razlik, zaradi katerih je ta moški, meritokratski princip pripeljal svet tja, kamor ga je, z vsemi podnebnimi spremembami, z vsemi vojnami, z vsemi bitkami za vire in tako naprej ... To je izrazito moški princip.

Če pogledamo na karkoli okoli sebe, na gospodarstvo, na odločanje, na vodenje ljudi, ugotovimo, da ženski pristop prinaša ogromno tistega, kar moški ne more, ne zmore, ne zna dati. In ženski princip prispeva k tistemu, da so skupnosti veliko bolj uspešne in učinkovite,« poudarja dr. Zadel in dodaja, da to velja za skupnosti, kjer ženske vodijo na feminilni, ženski način, ne pa po principu moških.

»Imamo različne sloge vodenja, tudi ženske, ki vodijo na način moškega vodenja, a to ni to, o čemer govorim. Govorim o tem, ko ženske na svoj način pristopijo k upravljanju skupnega dobrega. To se seveda pozna, da skupnost deluje bolj povezano, skupnostno, mogoče z več čuta za drug drugega in seveda zaradi tega tudi veliko bolj uspešno.«

Otroci ne poznajo ovir

V podkastu sta velik del pogovora namenila tudi, kako pomembne so izkušnje, ki jih otroci dobivajo od rojstva naprej. O agresiji, ki je značilna za deklice in dečke in kaj pomeni, da jo starši povsem zatremo. Kam pelje to, da so otroci v najstniških letih popolnoma brez izkušenj, kako se spopasti z ovirami, ki jih dobijo na poti, ker so starši do sedaj te ovire v celoti reševali namesto njih.

»Otrok vidi mamo, očeta, kako urejata namesto njega. To je isto kot jaz, ko gledam nogomet. Na koncu nogometa nič bolje ne igram. Otroci uživajo, ko mama pospravlja, ko hodi v šolo, ko dela namesto njega domačo nalogo. To otrok vidi in starši mislimo, da bo otrok to znal. Ne, ne zna,« pravi Zadel in nadaljuje:

»Naši otroci ne zmorejo v resničnem življenju reševati frustracijskih situacij na konstruktiven način. In zgodita se dve stvari; padejo v depresijo, v anksioznost, imajo panične napade, nočejo iti v šolo, nočejo iti v družbo ali pa jim udari v nebrzdano nasilje,« pravi Zadel.

V pogovoru jasno razloži razliko med agresijo in nasiljem ter pojasni, zakaj agresije ne smemo zatirati, saj je ključna za uspeh posameznika.

Dotaknila sta se tudi načina vzgoje in ali bi morali sinove vzgajati drugače kot hčerke. Prisluhnite izjemno zanimivemu odgovoru dr. Aleksandra Zadela, ki ga najdete na Delo.si.