Bi radi živeli dlje in bolje? Medicina razkriva, kaj zares vpliva na dolgoživost

Medtem ko nekateri ljudje pri šestdesetih prekipevajo od energije, se drugi že desetletja spopadajo s kronično utrujenostjo in bolečinami. Čeprav je čas naklonjen hitrim rešitvam in estetski medicini, se odgovor ne skriva v »sreči«, temveč v znanosti, ki ji pravimo longevity ali medicina dolgoživosti. Kot poudarja Mirjana Sredojević, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja klinike Carpe Diem Longevity, dolgoživost ni le trend, temveč nov medicinski model, ki namesto gašenja požarov gradi trdne temelje za zdravje. »Ne gre le za fizične simptome, temveč za ravnovesje celotnega telesa,« pravi sogovornica. Ko ti dve sferi združimo, dobimo popolno sliko posameznika, od njegovega hormonskega stanja do zdravega mikrobioma.

Telo je lahko bolno, še preden začutimo prvi simptom

»Pri večini ljudi se z zdravstvenimi težavami ali morda celo zaradi nezadovoljstva s tem, kako smo videti, začne raziskovanje in razmislek o celostnem zdravju. Ključno pri medicini dolgoživosti je, da se lahko marsikatera težava prepreči,« je prepričana in dodaja, da pri pacientih iščejo predvsem neprepoznane odklone. »Ti se lahko dogajajo na celični ravni, v mikrobiomu ali pa gre za kronično, tiho vnetje, ki se ga posameznik sploh ne zaveda. Tega ne čutimo, dokler proces ne napreduje tako daleč, da lahko prispeva k nastanku kroničnih nevrodegenerativnih ali srčno-žilnih bolezni,« poudarja Mirjana Sredojević.

Ko je govora o boleznih zahodnega sveta, so po besedah zdravnice prav srčno-žilne bolezni med vodilnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti. »Če to primerjamo z nekaterimi tradicionalnimi skupnostmi, kjer takšnih bolezni skoraj ne najdemo, se moramo vprašati, koliko je k temu prispeval naš življenjski slog. Ampak to je tudi pozitivna informacija,« je prepričana in dodaja: »Če nas ta spoznanja opolnomočijo, lahko nekaj naredimo. Ni treba, da gre vse samo v negativno smer, stvari lahko tudi obrnemo.«

Tri navade, ki jih ne gre podcenjevati

Življenjski slog ima ključno vlogo pri vplivanju na dolgoživost, saj lahko s preventivo in zgodnjim odkrivanjem težav znatno podaljšamo obdobje zdravega življenja. »Ključne razlike se kažejo v prehrani, fizični aktivnosti in kakovostnem spancu. Pravilna prehrana, ki vključuje sveža in nepredelana živila, ter redna fizična aktivnost, ki lahko obsega že preproste vsakodnevne sprehode, so temeljni stebri zdravja,« poudarja Sredojević in dodaja, da bi fizično aktivnost lahko primerjali z zdravilom - ta ima številne pozitivne učinke na telo, vključno z uravnavanjem glukoze in izboljšanjem kognitivnih funkcij. »Kakovosten spanec je prav tako ključnega pomena, saj omogoča telesu regeneracijo in razstrupljanje, kar je bistveno za dolgoročno zdravje,« zaključi.

Vse je že »longevity«, a kako vemo, komu lahko zares zaupamo?

»Danes je vse težje razumeti, v katero smer se obrniti in komu verjeti. Zato bi vsakomur svetovala, naj se, preden se poda na takšno pot, dobro informira. Navsezadnje gre za naše zdravje, zato je pomembno, v čigave roke ga polagamo, torej kdo so strokovnjaki, ki jim zaupamo, kakšna je njihova ekipa, katere metode uporabljajo in ali gre za preverjene ali eksperimentalne pristope. Ob poplavi trendov, ko je danes skoraj vse že označeno kot longevity, je res težko biti pameten. A informiranost je prvi korak. Možnost, da imamo dostop do toliko različnih informacij in strokovnjakov, je dobra, le pozorni moramo biti, kam gremo in komu zaupamo,« opozarja sogovornica.

Vabljeni k poslušanju cele epizode podkasta, ki ga najdete na vrhu tega prispevka.