Anton Komat: Naša telesa so postala odlagališče okolja, ki smo ga zastrupili

Anton Komat je neodvisni raziskovalec, naravovarstvenik, publicist in eden najbolj vztrajnih slovenskih glasov pri opozarjanju na vplive onesnaženega okolja na človeka. Vrsto let že opozarja na pesticide, hormonske motilce, težke kovine in druge okoljske obremenitve, ki jih pogosto ne vidimo, a se lahko kopičijo v naših telesih in okolju. V pogovoru odpira tudi neprijetno vprašanje: koliko problemov smo že zakopali in koliko časa jih še lahko puščamo pod preprogo?

Okoljski problemi vplivajo na kronično utrujenost, razvoj otrok ...

»Imamo veliko pokopanih, zakopanih problemov,« opozarja Anton Komat. Kot primere navaja PCB v Beli krajini, dioksin, kurjenje odpadnih olj z visokimi koncentracijami dioksina, pesticide v hrani ter posledice onesnaževanja okolja za zdravje ljudi. »Veliko tega je prikritega, oblast se s tem noče ukvarjati, saj je odstranjevanje starih grehov finančno nevzdržno. Zato se o tem raje nihče ne pogovarja.« Kot primer navaja kronično utrujenost, ki jo lahko povezujemo tudi z izpostavljenostjo ostankom pesticidov v hrani. Podobno naj bi bilo pri hiperaktivnosti otrok, kjer se po njegovem mnenju obravnava predvsem posledice, ne pa morebitnih okoljskih vzrokov.

Specifičen primer onesnaženja, ki je močno vplival na zdravje prebivalcev, je požar v podjetju Kemis. Med požarom so v zrak in okolje ušle velike količine strupenih snovi, vključno z dioksini in PCB-ji (poliklorirani bifenili), ki so znani hormonski motilci. Posledice tega dogodka so bile prikrite, da bi zaščitili ekonomske interese, kar je povzročilo resne zdravstvene težave pri lokalnih prebivalcih.

Sledenje zgolj enemu vplivu je zelo zavajajoče

»V protokolu se običajno opazuje ena snov in njen vpliv v izoliranih pogojih. V resničnem življenju pa na človeka hkrati deluje ogromno različnih dejavnikov, zato je sledenje zgolj enim normativom in izbranemu vplivu pogosto zelo zavajajoče, kot rezultat pa vedno znova ugotavljamo, da je vsaka onesnaženost v okolju v mejah dovoljenega, kar pogosto ni resnično,« poudarja Komat.

Ob tem se naveže na širše družbene in biološke posledice ter omeni pregovor: »Močni moški ustvarjajo dobre čase, dobri časi ustvarjajo šibke moške, šibki moški ustvarjajo težke čase, težki časi pa spet ustvarjajo močne moške.« Po njegovem mnenju smo danes v obdobju prehoda, časi niso idealni, kar prinaša tudi določene družbene posledice. K temu prikimava tudi dr. Metoda Dodič Fikfak, ki razloži, da hormonski motilci vplivajo na možgane, hipofizo, nadledvično žlezo in spolne žleze: »Ti motilci posnemajo delovanje moških hormonov, kar je slaba prognoza tako za sedanje kot tudi prihodnje generacije moških.«

Morda bo prišel dan, ko bo za vse ukrepe prepozno

Anton Komat opozarja, da zgolj ozaveščanje ljudi ni dovolj. »Treba je nenehno opozarjati in terjati od politike ukrepe, predvsem s tem, da se vključi poštena znanost. Torej ne tista, ki je plačana s strani velikega kapitala, kar se danes pogosto dogaja, temveč naj prednjačijo neodvisne raziskave, ki bodo prispevale za dobrobit ljudi.« Ob tem poudarja pomen informiranosti ljudi, saj bodo le na takšen način lahko zaščitili svoje zdravje. Opozarja, da se sicer vrtimo v krogu, ki bi lahko imel zelo resne posledice. Pri tem se sklicuje na knjigo Our Stolen Future (Naša zapravljena prihodnost) avtoric Theo Colborn, Dianne Dumanoski in Johanne Peterson Myers iz leta 1996: »Theo Colborn,« izpostavlja Komat,»lepo piše: 'Morda bo prišel dan, ko bo za vse ukrepe prepozno.' Jaz to opozarjam zdajle.«

Vabljeni k poslušanju pogovora, kjer smo poleg Antona Komata gostili dr. Metodo Dodič Fikfak, ki je med drugim opozorila tudi na dolgotrajne posledice izpostavljenosti tem snovem, ki se lahko kažejo v obliki različnih bolezni, vključno z rakom.