Župan se s pomočjo brata gre korupcijo in veselo bogati

Naj že na začetku povem, da ne spadam med tiste ljudi, ki pozelenijo od zavisti vselej, ko naletijo na kakšnega uspešnejšega, iznajdljivejšega ali premožnejšega državljana. Ne, nikakor. Doma so me vzgajali v svetovljanskem duhu, češ naj raje spoštujem uspešne in se učim od njih, kot da v sebi kopičim negativno energijo in jim poskušam škoditi na vsakem koraku. Po izobrazbi sem doktor kemijskih ved in zasedam položaj občinskega svetnika v srednje veliki občini na Štajerskem. Župana sem doslej spoštoval, saj je za našo občino naredil precej več kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Zato sem bil toliko bolj razočaran, ko sem izvedel, da poleg funkcije župana v »senci« vodi še zasebno podjetje (pravzaprav ga vodi njegov brat), prek katerega dobi marsikateri občinski posel in tako veselo bogati. Zadeva me je prizadela, saj vidim, koliko poštenih in sposobnih lokalnih podjetnikov se trudi dobiti kakšen posel od občine, a jim to seveda »čudežno« nikoli ne uspe. Vesel bom, če mi odgovorite na vprašanje, ali je županu v takem primeru mogoče očitati koruptivno ravnanje oziroma kako zaščititi lokalne podjetnike.

»Prišel sem do zaključka, da je politika preveč resna stvar, da bi jo prepustili politikom.«

(Charles de Gaulle)

Ko sem pred mnogo leti vprašal kandidata za župana nekega velikega francoskega mesta, ki je bil obenem zelo premožen mož, zakaj se je sploh odločil za kandidaturo, me je rahlo začudeno pogledal in mi dejal: »Zato vendar, da bom ljudem povrnil vsaj malo tistega, kar so mi dali, da mi je v življenju tako lepo uspelo.« Verjel sem mu, saj je veljal za fejst človeka s trdnim značajem.

V življenju sem imel to čast in privilegij, da sem se tako zasebno kot poklicno nekajkrat srečal z zelo zanimivimi profili ljudi, od dokaj vplivnih politikov do priznanih intelektualcev in tudi nekaterih bogatašev v mednarodnem merilu. Po drugi strani sem se vselej rad pogovarjal in družil tudi s povsem navadnimi ljudmi, ki jim življenje nikakor ni prizanašalo in so se morali vsak dan boriti za golo preživetje. V teh krogih sem spoznal mnogo sijajnih posameznikov.

Impresionirali in notranje bogatili so me oboji. V nekem obdobju pa sem se poklicno srečeval tudi z nekaterimi slovenskimi politiki, funkcionarji in »funkcionarčki« in prav ti so me kot osebe precej razočarali (vsa čast nekaterim izjemam). Razočarali so me njihova oholost, obupna nerazgledanost, prezirljiv odnos do vseh, ki niso del njihovega establišmenta, in značilna (in slabo prikrita) očaranost nad samim seboj.

Prav te samoočaranosti nisem nikoli razumel. Že zato ne, ker je sama po sebi infantilna. Za začetek naj pogledajo, kako uspešno so vodili državo v zadnjih nekaj letih. Statistika govori sama zase. Bančni kolaps, naraščajoča brezposelnost, gospodarska nekonkurenčnost, korupcija. Vsi ti podatki jim nastavljajo ogledalo. Številne javne ankete pričajo o slabem ugledu politike in politikov Sloveniji. Nekje sem prebral, da si več kot 80 odstotkov slovenskih državljanov in med njimi celo 97 odstotkov izobražencev ne želi vstopiti v politiko, tudi če bi jim za to ponudili lepo plačilo.

Prepletanje javnih in zasebnih interesov v postopkih javnega naročanja in nekaterih sorodnih postopkih je protipravno in tudi sankcionirano v zakonodaji, čeprav so sankcije za prekrške dokaj mile (globa za prekršek od 400 do 4000 evrov, če imam v mislih le zakon o integriteti in preprečevanju korupcije). Ta zakon sicer jasno določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali pa je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju in kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot s fizično osebo.

Moj odgovor je torej – da. Županu lahko v konkretnem primeru očitate koruptivno ravnanje in ga lahko zaradi njegovega ravnanja tudi prijavite protikorupcijski komisiji in drugim organom. Je pa veliko vprašanje, ali boste tako sploh kaj pripomogli k zaščiti drugih podjetnikov v občini, ki kandidirajo na občinskih javnih razpisih, glede na veliko intenzivnost in prepletenost korupcije, ki še vedno vlada v številnih slovenskih občinah.