Ženo razganja kot pubertetnico

Z ženo sva poročena osemnajst let in pol. Imava dva otroka, hči ima 18 let, sin 16. V zakonu sva se dobro ujemala in ustvarila dokaj visok življenjski standard. Veljam za strokovnjaka na svojem področju. Vse to zahteva od mene stalen študij in izpopolnjevanje. Skrbi me ženino vedenje. Že nekaj časa in čedalje pogosteje se udeležuje zabav s prijateljicami in kolegicami iz službe. Saj mi pove, kam gre in kdo bo tam, vendar se doslej ni tako vedla. Redko je kam šla, zdaj pa se mi zdi, da jo razganja kot kakšno pubertetnico.

Dekle, ki jo pri osemnajstih doletita materinstvo in vse, kar ta vloga v njeno življenje prinese, je postavljena pred naporno življenjsko nalogo. Brezskrbno mlado dekle mora čez noč odrasti. Otrok potrebuje zrelo in odgovorno mamo, ki zmore štiriindvajset ur na dan ljubeče skrbeti zanj. Mamica si ne more več privoščiti zabave in razvedrila brez omejitev, tako kot njene vrstnice. V njej ostanejo neizživete mladostne želje. Verjetno se je to zgodilo tudi vaši ženi. Zdaj, ko sta otroka že skoraj odrasla, ona pa je še vedno mlada, želi nadomestiti, za kar je bila v mladosti prikrajšana. Pravite, da ima v službi sodelavke, ki se rade zabavajo, in žena se jim je pridružila, kar je povsem naravno.

Občutek imam, da vas vsaj malo skrbi tudi vajin odnos. Če je tako, je to dobro. Vprašajte se, kakšno je vajino družabno življenje. Ali ga sploh imata? Morda ste pozabili, da vsi potrebujemo vsaj občasno druženje za razvedrilo in zabavo. Morda sta se preveč zaprla v domači krog. Vam osebno vaše strokovno delo ogromno pomeni, vendar ne smete pozabiti niti na druge vidike, ki ponujajo zadovoljstvo v življenju. Tisto, kar vas resnično vznemirja, je vprašanje, ki se potihem oglaša v vaši notranjosti. Sprašujete se, koliko sta se v letih skupnega življenja odtujila drug drugemu. Dejstvo je, da se je to zgodilo. Dogaja se vsem parom, ki se ne zavedajo, da je odnos kot živo bitje in potrebuje nenehno nego in skrb, da preživi. Odkrit pogovor o vajinem odnosu, o tem, kaj čutita, kaj doživljata drug ob drugem, o tem, kaj si želita, o čem sanjarita to so teme, ki zbližujejo vedno znova. Tudi dejanja so tista, ki štejejo, z dejanji ljubezni oživijo besede. Če ne veste, kako bi se tega lotili, za začetek povabite ženo na romantično večerjo, presenetite jo s šopkom cvetja, kar tako, brez posebnega povoda, in pogovor bo stekel. Zaupajte, vse možnosti imata, da vama uspe.