Žena hoče ločitev, ker pravi, da ji je z mano dolgčas

Pozdravljeni,

moj zakon razpada, ker je ženi postalo z menoj dolgčas. Navaja, da do mene ne čuti nič več in da bi se rada ločila. Načeloma sva oba za sporazumno ločitev, a bi rad uredil stvari tako, da bo prav. Imava tri otroke in lastniško stanovanje, ki je sicer od naju obeh, čeprav zanj že ves čas plačujem kredit samo jaz (600 evrov mesečno) Plačujem tudi vse stroške stanovanja, saj žena na veliko zapravlja za garderobo. Od 15 let, odkar sva skupaj, ona osem let niti ni imela službe.

Kredita za stanovanje je preostalo še 40.000 evrov, a me bolj skrbi za najine otroke in skrbništvo. Najino razvezo bi namreč rad uredil tako, da bi imel vsak teden nekdo od naju otroke. Kakšne so v tem primeru preživnine - ali so polovične ali kako?

Hvala za postavljeno vprašanje. Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otrok, o tem pa skleneta sporazum. Če se z ženo o tem ne bosta mogla uskladiti, vama lahko pri tem pomaga tako center za socialno delo, kot tudi mediatorji. O vseh vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, prav tako odločata sporazumno in predvsem v skladu s koristjo otrok.

Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko sicer odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, a pod pogojem, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Prva in najpomembnejša pot je torej, da oba z ženo poskušata doseči sporazum o starševski skrbi, v katerem bo optimalno poskrbljeno predvsem za koristi otrok. Če pa ga nikakor ne bi mogla doseči, pa lahko o tem odloča tudi sodišče. Ta pot ni prijetna in jo nikakor ne priporočam, saj bodo pri dolgotrajnem pravdanju najbolj trpeli prav otroci. 

Tudi glede preživljanja otrok je postopek podoben: najprej poskušajta glede tega doseči sporazum, če vama to ne bo uspelo, lahko k sodelovanju pritegneta še center za socialno delo in mediatorje, če pa vama tudi na ta način ne bo uspelo skleniti sporazuma, pa bo o tem odločilo sodišče. Temeljno pravilo je, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca, ter glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.