Zapletel sem se s poročeno sodelavko, ki me kaznuje

Pozdravljeni,

pred dobrega pol leta sem spoznal sodelavko, s katero sva se zbližala. Odločil sem se, da se spustim v intimni odnos z njo, zavedajoč se, da je poročena. Prve tri mesece sva preživela veliko lepih trenutkov. Očarala me je. Bile pa so stvari, za katere mi je moj notranji glas, intuicija, govoril, naj bom previden. Ni želela veliko govoriti o svojem zasebnem življenju. Vseeno sem izvedel, da se je na neki službeni poti prepustila ljubezenski avanturi, kljub temu, da je že bila v partnerskem odnosu.

Šesti čut mi govori, da je svojega moža/partnerja prevarala še s kom. Njen mož sicer tudi veliko dela v tujini in je po več mesecev odsoten. Nekoč mi je v šali rekla, da ko me je prvič videla, si je sama pri sebi dejala »da za ponucat pa bom«. V odnosu je nenehno iskala potrditve, izjave, da jo imam rad, da je lepa itd. Bila pa je hladna. Kot da bi imela potlačena čustva.

Po dveh mesecih prijateljevanja sem službeno za dlje časa odšel v tujino. Prvi mesec sva bila veliko v stikih. Celo prišla je k meni na podaljšan vikend (doma je rekla, da gre na službeno pot). Potem pa se je odnos začel ohlajati. Nehala je klicati. Poklical sem jo in vprašal, zakaj me ne pokliče. Iz njenega glasu je bilo moč razbrati, da se je dodobra ohladila do mene.

 Ker nisem človek, ki bi prosil za ljubezen, in ker nisem želel živeti življenja njenega moža, ker mislim, da to nima veliko zveze z ljubeznijo, pač pa s podrejanjem osebe, ki se ne ceni dovolj in se boji, da se ne bo znala postaviti na noge, če bo ostala sama v življenju, sem prekinil odnos. To je bilo pred tremi meseci. Sedaj pa mi kar ne gre pa ne gre iz glave. Nikoli več mi ni pisala. Kot da me hoče s tem kaznovati. Zdi se mi kot hladilnik, popolnoma brez čustev in empatije. Vaše mnenje o vsem? Hvala.

Ženska, s katero ste se spustili v intimni odnos, ni običajna ženska. Povprečna ženska si, v smislu ljubezenskega odnosa, želi varnosti, sprejetosti in pozornosti. Želi biti ljubljena in spoštovana. Ko najde moškega, ki ji to nudi, se ustali, svojo pozornost pa posveti družini, karieri in drugim interesom.

Potrebe vaše sodelavke pa so drugačne. Napisali ste, da je hladna in da se vam zdi, da ima potlačena čustva. Mislim, da imate prav. Čustva potlačimo takrat, kadar so premočna in preveč ogrožajoča. To se dogaja zlasti v otroštvu, ko naš psihični aparat ni dovolj zrel in odporen, da bi takšna čustva obvladal. Najbrž se je to pripetilo tudi vaši sodelavki. Verjetno je živela ob hladnih starših, iz katerih ni uspela zvabiti toplega objema in ljubeče besede. Zato je te poskuse opustila, boleča čustva pa potlačila. Kasneje je iskala osebe, ob katerih je svojo otroško travmo skušala razrešiti. Toda kot kaže, takšne osebe ni našla.

Ali obstaja človek, ki je pripravljen pozabiti nase in iz nesebičnih vzgibov drugemu neprestano zagotavljati, kako ga ima rad in ga potrjevati v njeni ali njegovi lepoti itd.? Ker takšnega partnerja ni našla, in ga najbrž tudi ne bo, sodelavka vsakič, po koncu medenih tednov, ko se čustva zaljubljenosti začnejo umirjati, z njimi pa tudi vznesene ljubezenske izjave in potrjevanja, začuti tolikšno praznino, da jo mora nujno zapolniti z novo ljubezensko avanturo. Napisali ste, da sumite, da je takšnih avantur imela več. Celo ko je že bila poročena.

Ko se ji niste oglasili nekaj dni iz vašega službovanja v tujini, se je njena otroška scena ponovila. Zopet je naletela na nekoga, ki je podoben njenim staršem, ki je ne pokliče in ji neprestano ne ponavlja, kako jo ima rad. Zaprla je svoje srce in postala kot »hladilnik«. Na ta način se je zavarovala pred bolečino - pred ponovitvijo iste bolečine, ki jo je čutila ob hladnih starših (ne gre za to, da bi bili tudi vi hladni, toda odšli ste v tujino in ona se je počutila zapuščeno).

Ni čudno, da si je sodelavka našla moža, ki je veliko zdoma. Saj bi bilo neznosno živeti ob nekom, ki je ves čas doma, in ki ne more neprestano tešiti njene potrebe po potrditvah. Poleg tega je njen mož primeren še v nekem smislu. V pismu ste namignili, da ji je podrejen, da se ne ceni dovolj in se boji, da se ne bi zmogel postaviti na noge, če bi ostal sam. Z drugimi besedami, pusti se manipulirati. To pa je voda na mlin sodelavki. Namreč, otrok ob hladnih starših doživljala nemoč in se kasneje na vsak način skuša izogniti podobni, boleči situaciji. To pa doseže tako, da se druži z ljudmi, s katerimi lahko manipulira – sodelavka je poskusila tudi pri vas, pa ji ni uspelo. Zato se je umaknila.

Verjamem, da do sodelavke še gojite nežna čustva. Toda, usoda čustev je takšna, da se sčasoma, če le oseba ne doživlja preveč impulzov, ki bi jih vznemirjala, umirijo. Tudi vaša se bodo. In ker se cenite, ne boste prosili za ljubezen. Morda vas bo sodelavka poskušala ponovno ujeti v svojo mrežo, toda intuicija vam pravi, da velja biti previden. In upam, da ne boste podlegli. Če držijo moja razmišljanja o njenih lastnostih, potem vam svetujem, da se je izogibate.