Z možem sva bila nekoč srečna, zdaj pa se prepirava za vsako figo

V zakonu sva že precej let in imava dva odraščajočega sina. Midva sva nekaj zadnjih let premagovala težjo zakonsko krizo in jo tudi prebrodila. Bilo je precej hudo in kar nekaj časa nisva vedela, ali bova sploh ostala skupaj. Hodila sva tudi na terapijo in lahko rečem, da nama je res koristila. Zdaj sva se nekako spet ujela v odnosu. Edino, kar me moti, je, da se pogosto spričkava zaradi nepomembnih malenkosti. To nama uniči marsikateri dan, ki bi ga lahko lepo preživela. Zdi se mi, da ničesar več ne naredim prav. Mož me kritizira zaradi nepomembnih malenkosti, nič mu ni dovolj dobro. Pogovarjava se o sporih, a on pravi nasprotno, namreč da sem jaz tista, ki nisem zadovoljna z njegovim ravnanjem in sem do njega preveč kritična. Včasih se nisva prepirala zaradi takih malenkosti. Vse skupaj se mi zdi prav otročje in tega se zavedava oba, vendar se nama kljub temu vedno znova dogaja.

Prepiranje zaradi na videz nepomembnih malenkosti je po mojem mnenju dokaj pogost pojav. Nekateri pari vzamejo pričkanje v zakup, s tem živijo in ga sprejmejo kot nujno zlo skupnega življenja. Nekako se zasidrajo v takšni komunikaciji, so sicer nezadovoljni, vendar pa je tudi res, da jim nikoli ni dolgčas, če se malo pošalim.

Seveda o kakovostnem odnosu med partnerjema, ki se kar naprej prepirata, res ne moremo govoriti. Tudi za vas so dnevi, ko se prepirata, sta potem sprta in ne govorita, izgubljeni, s tem se popolnoma strinjam. Običajno in zdravo je, da se v skupnem življenju kdaj pa kdaj sporečemo, da nismo istih misli in da se vedno v vsem ne strinjamo. To med drugim pomeni, da sta partnerja ohranila vsak svojo individualnost, da sta dve neodvisni osebnosti, ki se sicer prilagajata drug drugemu in vedno znova iščeta skupno pot, vendar pa v odnosu nista izgubila sebe. Včasih slišim, da kdo reče: »Midva se pa prav nikoli ne skregava, v vsem se strinjava, sva idealen par.« Žal ni tako. V tem primeru se je eden od partnerjev popolnoma podredil drugemu. Včasih se taki ljudje še zavedajo ne, da so izgubili svoj jaz in gledajo na življenje skozi oči partnerja. Ne dovolijo si biti samostojna osebnost s svojo individualnostjo.

Pri vaju so prepiri pogosti in jih sprožijo na videz nepomembne malenkosti. Za njimi tičijo globlji vzroki. Če jih ne bosta poskusila razvozlati, se bodo prepiri ponavljali v nedogled. Ker vama je uspelo premagati krizo, mislim, da imata dovolj volje in moči za rešitev še te težave. Kaj je v ozadju vajinih prepirov, ne morem vedeti, mislim pa, da so med vama ostale nekatere nerazčiščene vsebine, ki obremenjujejo vajin odnos. Zato sta drug do drugega nestrpna, si gresta hitro na živce, skregata se celo okrog tega, kateri toaletni papir bosta kupila. Prag tolerance drug do drugega je zelo nizek. Svetujem vama, da se obrneta na terapevta, h kateremu sta že hodila, ker vaju že pozna. Morda gre le za to, da je bila vajina terapija prekmalu končana.