Vsak moški se me ustraši, ko vidi, da je moja mama duševna bolnica

Pred tremi leti sta se mama in oče razšla. Mama je duševna bolnica, ima bipolarno motnjo in z njo živeti je pravi pekel. Oče ni več zdržal, tako da se je odselil v najem. Težko živi, saj ima slabo plačo. A bolje tako kot ob ženi, ki je prijazna uro na teden. Jaz sem že zaposlena, a živim doma, da vseeno pazim nanjo in ji vsaj malo stojim ob strani. Po srednji šoli sem začela delati v salonu in gre.
Sem pa zelo v skrbeh za mamo. Večkrat grozi s samomorom, tablet tudi noče redno jemati. Skupaj z zdravniki in psihiatrom se zelo trudimo, a sama včasih obupujem. Razmišljali smo, da bi jo dali stran, v kakšno inštitucijo ali v stanovanjske skupnosti, saj moram tudi jaz nekaj narediti zase in si izgraditi življenje. Partnerja nimam, vsak potencialni se prestraši, ko vidi, kako živimo.
Moja mama je bila večkrat hospitalizirana. Mene ni sram, a dela sramoto. Ko ima svoje dneve, vpije po ulici, tako da nas vsi poznajo. A sama se ne sekiram. Nisem kriva. Jaz le nosim težka bremena in včasih res obupujem. Zelo se trudim, a sem in tja ne vidim več svetle točke. Mama ni nič bolje. Ne vem, kaj bo z njo. Oče je tudi uničen, sama pa nočem biti žrtev svojih staršev. Prosim za vaše mnenje in nasvet.
Obupana bralka
Preizkušnje gradijo notranjo moč in odpornost
Draga bralka,
vaš zapis je močan. Kljub zares težki situaciji kaže, da razumete in zelo dobro veste, kako resna je težava in kaj lahko v resnici pričakujete. Pravijo, da so ovire pot. Da so nam dane kot priložnosti, v katerih se kalimo, mojstrimo in krepimo. Seveda si takšnih ovir, kot jih opisujete, nihče ne bi izbral samodejno. A vsak od nas se s čim sooča in življenje je tek na dolge proge. Nikoli zares ne vemo, katere lekcije smo že usvojili, katere pa se nam ponavljajo iz nam pogosto neznanih razlogov. Morda so ovire, ki so tu na vaši poti, nova priložnost, ki je še niste uzrli?
Po drugi strani radi rečemo, da vera premika gore. In ko je neka stvar ali situacija še posebej zahtevna ali težka in ko nimamo nobenih realnih možnosti za preboj ali zmago, se običajno obračamo na vero. In takrat tudi vera kot taka pridobi pomen, saj je lahko verjeti v nekaj, kar ima visoko stopnjo gotovosti, mar ni? In tako nekateri molijo, drugi prosijo. Ljudje imamo izgrajen nek odnos do svetega in večnega, in četudi je posredovan z vzgojo in kulturo, ima pravzaprav vsak narod in vsak posameznik znotraj sebe prostor za sveto. In to sveto je tista točka preboja, ko se morajo stvari razviti, postaviti na svoje mesto in dokončno urediti. Ta sveti prostor ste po moji presoji ustvarili kar vi sami, draga bralka. S svojo empatijo in požrtvovalnim odnosom do mame ste verjetno nase opozorili tudi pri strokovnjakih, ki obravnavajo vaš primer.
Takšna plemenita dejanja štejejo in se akumulirajo v vzrokih, ki na neki točki spremenijo pot usode. Iz pisma je čutiti, da še vedno verjamete v svojo mamo. Da upate, da se bo situacija ohranila na sedanji stopnji ali vsaj ne slabšala. Kljub temu da verjetno veste in vam psihiatri povedo, da se bipolarna motnja zdravi doživljenjsko in da zahteva ogromen napor svojcev, v vas vztraja vera. To se mi zdi dobro. in sicer je to dobro predvsem za vas. Četudi morda nič ni tako, kot bi si želeli ali če valite skalo na vrh hriba, in se vsakič privali za vami nazaj.
Kakšna bo usoda mame, na nek način lahko predvidimo. Ko se v življenju soočamo z mejnimi situacijami, moramo ohranjati vero v dobro. V dobro, ki bo osvobodilo vse vas. V tem primeru vas in vaše življenje, ki mora zasvetiti in se razviti. Seveda lahko skrbite za mamo, saj je možno najti skupne rešitve s psihiatri in ostalimi inštitucijami ter z vašim očetom, ki se mora in se je dolžan vključiti v reševanje problematike. Lahko ne bo, to zagotovo drži. In kdor koli je v življenju doživljal stiske duševnega bolnika in zlasti svojcev, ve, kako globoko in nedoumljivo je takšno trpljenje. Nekatere le to utrdi, jih izgradi v njihovem subtilnem zaznavanju, spet druge pa zlomi.
Vas zlomilo ni. In vas tudi ne bo. Zato vam svetujem, da se s strokovnjaki dogovorite, kako bi rehabilitacijo mame ojačali in kako bi vi ob vsem tem svobodneje zaživeli. Prepričana sem, da bo sreča na vaši strani, saj si jo zaslužite. Verjemite vase in v dobro. Srečno in topel objem!
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.