Zaskrbljenost je upravičena

Razumem vašo skrb za vnuka in je povsem upravičena. Ko prebiram vašo pripoved, se pred mojimi očmi ustvarja slika običajnega dečka, ki želi svoj prosti čas porabiti za aktivnosti, ki ga najbolj privlačijo. Kot večini vrstnikov so mu všeč računalniške igrice, ki mu ponujajo sprostitev in zabavo.

Računalniške igrice so narejene tako, da imajo več stopenj, od katerih je vsaka naslednja bolj zahtevna. S tem stopnjujejo izziv, ki igralca vabi in mu ob premagovanju ovir in doseganju novih točk obljublja vedno večje zadovoljstvo. Ta mehanizem nam je vsem znan, zato so igre od nekdaj ena izmed priljubljenih človekovih dejavnosti. Težava nastane, kadar nas igralski adrenalin tako zasvoji, da zaradi igre začnemo opuščati druge, za kakovostno življenje nujne aktivnosti.

Iz vaše pripovedi nekako sklepam, da vnuk nima težav v šoli. Poleg tega ga motivirajo tudi druge prostočasne dejavnosti, če so mu le omogočene; kot tiste, ki jih organizirate vi. Obiskuje tečaj umetnosti, torej ne drži, da ni vključen v nobeno interesno dejavnost (količina teh naj bi bila omejena in ne pretirana). Napisali ste, da nima prijateljev. Ste o tem prepričani? Ali morda njegova razredničarka poroča o tem? Če drži vaša navedba, je to lahko skrb zbujajoče. Glede ljubosumnosti in tekmovalnosti, ki ste ju omenili, naj povem, da sta med sorojenci nekaj običajnega (sploh če se je rodil prvi) in če ju vnuk izraža sprejemljivo, naj vas ne skrbi.

Naj se dotaknem še njegove želje, ki je vredna 300 evrov (mimogrede, to najbrž ni računalniška igrica, ker te stanejo običajno do 60 evrov). Znesek zares ni zanemarljiv, vendar je vnuk sam zbral polovico in dam vam prav, da je to pohvalno. Oceno, ali si zasluži, da mu primaknete manjkajočih 150 evrov, prepuščam vam. Lahko pa vam dam namig: postavite mu pogoj. Torej, »božička« bo lahko dobil, če bo izpolnil neki pogoj (pogoj naj bo en sam!). Recimo se dogovorite, da se bo lahko z novo igračko igral na dan le določen čas in da mu ne bo neomejeno na voljo. Mislim, da bo z veseljem sprejel ta pogoj. Njegovi vzgojitelji pa morajo poskrbeti za dosledno izvajanje dogovora.

Zdaj pa spregovoriva še o zadevi, ki je najbolj pereča, in sicer da si starši za otroka ne vzamejo (dovolj) časa in, kot pravite, niso dosledni. To za otrokov razvoj ni dobro. A tu ste brez moči. Starše boste težko spremenili. Kaj pa oni pravijo glede vnukove morebitne odvisnosti od igranja igric? Ali se strinjajo z vami, da je v nevarnosti? Tu se odpirajo številna vprašanja, vključno s tem, koliko in kakšen način igranja igric je zares škodljiv za otrokov razvoj. Kar vam lahko svetujem, je, da skušate z vnukom preživeti čim več kakovostnega časa in se z njim veliko pogovarjati. Tako boste dobili globlji vpogled v njegovo duševno dogajanje. Še en nasvet: oglasite se lahko pri šolski psihologinji. Pogovor z njo utegne biti zelo koristen in lahko prežene marsikatero skrb. Želim vam čim manj težav in toliko več veselih trenutkov ob vnukovem odraščanju.