VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Teta mi je zapustila stanovanje, zdaj je oporoka izginila. Ali lahko ostanem brez vsega?

Pisala nam je bralka, ki se sprašuje, ali lahko dokaže obstoj oporoke.
Fotografija: Morda obstaja tudi kakšna kopija oporoke, za katero sin (če sumite, da jo je skril ali uničil) ni vedel. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Morda obstaja tudi kakšna kopija oporoke, za katero sin (če sumite, da jo je skril ali uničil) ni vedel. Foto: Shutterstock

Želela bi pravni nasvet glede dedovanja. Nedavno je umrla moja teta, ki je bila stara 91 let. Z njo sva se veliko družili, na stara leta sem skrbela zanjo, tudi značajsko sva si bili podobni. Teta je, potem ko je bila že zelo betežna, govorila, da bo napisala oporoko, s katero bo stanovanje, v katerem je živela, zapustila meni, medtem ko naj bi njen sin, ki je sicer precej premožen, dobil njene prihranke v višini 20.000 evrov. Sin je od mame že prej prejel dediščino – pred mnogo leti mu je podarila mansardno stanovanje. Oporoko, o kateri je govorila, sem videla, bila je lastnoročna oporoka, a zdaj ni o njej ne duha ne sluha. Bojim se, da jo je skril njen sin, ki je imel ključe stanovanja. Zanima me, kakšne so moje možnosti. Lahko na koncu ostanem brez vsega, pa čeprav sem za teto res veliko naredila? Hvala za odgovor.

A. J. 

Odgovarja mag. Boštjan J. Turk, pravnik: Dokazati obstoj in vsebino skrite ali založene oporoke ni ravno preprosto, je pa mogoče

Zahvaljujem se za vaše vprašanje.

Ravno zaradi nepredvidljivosti starejših ljudi pri ravnanju z oporoko vedno priporočam, da se ta čim prej pošlje notarju v notarsko hrambo, saj se tako prepreči, da bi se izgubila ali da bi jo kdo skril, morda celo uničil.

Ker starejši tega postopka zaradi upada kognitivnih sposobnosti ali drugih zdravstvenih težav (denimo demence) ne razumejo najbolje, je priporočljivo, da njihovi svojci sami ravnajo proaktivno, pokličejo notarja, ki se lahko, če ima oporočitelj zdravstvene težave, oglasi tudi na njegovem domu, in organizirajo postopek hrambe, s katerim se mora sicer strinjati tudi oporočitelj.

A zdaj je, kar je. Skrita ali založena oporoka je po definiciji oporoka, ki jo nekdo po oporočiteljevi smrti skrije, uniči ali zataji z namenom, da bi vplival na postopek dedovanja. V skladu z zakonom se lahko uveljavlja veljavnost takšne oporoke, če dedič dokaže njen obstoj in vsebino, kar ni ravno preprosto, je pa mogoče.

Če menite, da je bila oporoka skrita ali založena, boste najbolje ravnali, če vam bo uspelo dokazati njen dejanski obstoj in obenem, da je bila skrita ali uničena (po naključju ali zaradi dejanja tretje osebe – sina). Odlično bi bilo, če poznate koga, ki je bil zapustnici (ali vam) blizu in je vedel, da je teta pripravila lastnoročno oporoko.

Morda obstaja tudi kakšna kopija oporoke, za katero sin (če sumite, da jo je skril ali uničil) ni vedel. Zelo koristna bi bila tudi pisna korespondenca, denimo izmenjava pisem, elektronske pošte, če jo je teta morda uporabljala.

Procesno gledano, vas čaka kar nekaj dela, saj boste morali vložiti tožbo proti nepoštenemu posestniku (sinu, ki naj bi oporoko skril), drži pa, da je zastaralni rok zelo dolg – 20 let od odkritja oporoke.

Dediščina torej za vas nikakor še ni izgubljena. Glede na to, da ste oporoko videli in da ste dejansko tudi veliko dobrega naredili za teto, vam svetujem, da se borite naprej. Prvi korak pa naj bo obisk ustreznega pravnega strokovnjaka, ki vam bo pomagal pri nujno potrebnih postopkih.

Preberite še:

V prodaji