Stara sem čez 50 in obupana, ker so za mano same razpadle zveze

Pozdravljeni,
sem že krepko čez petdeset let in se počasi bližam meji, ko se sprašujem, kaj sem počela narobe. Imam dva odrasla otroka in sem pred časom pokopala mamo.
S prvim možem sem se ločila, potem imela še dve zvezi, in sedaj je ugasnila še zadnja, ki sem jo mukoma gradila. V nobeni doslej nisem bila srečna in proti drugemu polčasu življenja spoznavam, da nikoli nisem dala dovolj nase. Za druge sem naredila vse, zase premalo. Sedaj sem se zbudila pa res ne vem, ali se lahko spremenim in koliko časa bom potrebovala za to.
Prosim za vaš komentar.
Bralka
Spremembe so stalnica
Draga ga. bralka.
Vse spremembe, ki se nam dogajajo v življenju, so stalnica utripov in trenutkov. Kdaj smo zares zreli za neko spremembo, pa je drugo vprašanje. Kot kaže, ste se vi »prebudili« in sedaj z novimi očmi opazujete svet, ki se razkriva pred vami. In to je vaš intimni svet, ki ste ga gradili skupaj s pomembnimi drugimi, ki so vas določali in osrečevali.
Pišete, da ste vedno dajali drugim in da se šele sedaj učite, kako zares spoštovati sebe. Res je, v osnovi smo ljudje dajalci in jemalci. In če so vas v primarnem okolju učili, da obstaja le dajanje, ste naučeni takšnega enosmernega procesa, kjer ni prave slike o realni recipročnosti, temelju vseh dobrih odnosov.
In tako lahko opazujemo življenjske poti posameznic, ki znajo iz moških iztržit ogromno, nimajo pa nujno posebnih kvalitet, niti izrazite lepote ali stasa. Kar nas seveda opozarja, da je odnos med moškimi in ženskami precej bolj zapleten, kot bi kazalo sklepati na prvi hip. In lahko rečemo, da velja krilatica, »da moški ljubijo ženske, ki ljubijo sebe«. Torej, nekaj najbolj bolečega je biti del odnosa ali razmerja, ko nekdo prosi za ljubezen, druga stran pa jo zavrača. Takšne toksične simbioze so dokaj pogosta oblika energijskih izmenjav v odnosih, razlogi pa niso nujno le zgodnje otroško, saj se so-vzgajamo do konca naših dni. In ko postavimo jasne kriterije samospoštovanja, nas spoštljiva ljubezen obišče.
Sprašujete, ali se lahko spremenite. Seveda se lahko. In tudi, ste se že. A pot samospoznavanja je polna ovinkov in temačnih poti, zato je dobro, da s seboj povabite nekoga, ki v rokah drži svetilko. Izkušen svetovalec ali svetovalka, terapevt ali terapevtka sta dobronamerna in nujna podpora na vseh ali vsaj na prvih poteh, ko se privajate na »notranje zemljevide« in uvide.
Želim vam vse dobro!
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.