Stara sem 54 let, upokojena, a se mi zdi vse moje življenje brez haska

Stara sem 54 let. Otroci so odrasli in na svojem. Upokojena sem že nekaj let, s bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi vse moje življenje brez haska.
Fotografija: Foto: Motortion Films/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Motortion Films/Shutterstock


Stara sem 54 let. Otroci so odrasli in na svojem. Upokojena sem že nekaj let, tako da te obveznosti nimam več. Sem zdrava. Nikoli nisem bila posebno družabna. Uživam v naravi, imam psa in mačko, zadnje čase pa še pujske. S tem in z vrtom se zamotim, tudi v veliko veselje so mi. A bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi vse moje življenje brez haska. Pred sabo nimam nobenega cilja več. Zdi se mi, da kar venem. 

Mož si je našel ribolov. Prijateljica hodi na univerzo za tretje življenjsko obdobje. Sin in hči mi pravita, da moram med ljudi, jaz pa zase dobro vem, da tega ne pogrešam. Precej sem brala, zdaj ne toliko. Včasih sanjarim o azilu nekje daleč, kjer bi imela čisto svoj prostorček in bi pisala. Ob meni bi bili tudi drugi, izmenjevali bi si mnenja in podobno. Za učenje nisem, ker imam občutek, da bi jaz morala učiti oziroma dajati drugim. Pritegnile so me vzhodne filozofije. V njih pa se ne znajdem in jih ne morem posvojiti. 

Od vas bi rada nasvet, kaj naj storim, da ne bom tako nesrečno brezciljna.


Bralka
Poskusite z meditacijo

Res se je en del življenja že zaokrožil v celoto in odpira se vam drug del življenja, ki pa ni več tako jasno začrtan v našem materialnem svetu. Tudi življenjske vrednote se spremenijo. Kar je bilo nekoč pomembno za preživetje, od vsakdanjega boja za ljubi kruhek do strehe nad glavo, nima več tiste silovitosti kot nekoč. Človek spozna, da za življenje potrebuje pravzaprav zelo malo. Spet mu postajajo pomembnejša vprašanja o smislu življenja, o tem, kaj je življenje in kaj je smrt, in podobno. Nekaterim res uspe dremavo prebiti ta del življenja, vi pa ne spadate mednje. 

Če že nimate svojega tihega prostora za razmišljanje in pisanje, pa imate prav gotovo gozdove, po katerih se lahko sprehodite in razmišljate. Po drugi strani pa nikar ne pozabite, da le med ljudmi lahko začutite tisto vrsto spodbude, ki vam ponudi smisel in pot. S tem ne mislim knjig, televizije, interneta, ampak človeško bližino. Ravno tako kot fitnes ni nadomestilo za hojo po gozdu, tudi razni mediji ne morejo nadomestiti človeške bližine. Vi morate najti harmonijo med samoto in stikom s takimi ljudmi, ki vas ne pustijo praznih in osamljenih. 

Mogoče bi v tem obdobju nekoliko večjo pozornost lahko posvetili tistemu, čemur pravimo meditacija, v najširšem pomenu besede. Ni vse v delu, denarju, ugledu ali moči. Ravno tako je včasih potrebno mirovanje. Takrat ko se umirimo, lahko uskladimo sebe s samim sabo in sebe z okoljem. Zdravilnost meditacije je že priznana. In mogoče na vas čakajo izkušnje globljih stanj zavesti. Meditacija ima res vzhodnjaški prizvok, vendar je med nami že od davnine, samo drugačna imena ima. Šole za meditiranje so različne, v glavnem pa vas vodijo in ne poučujejo, kar bi vam nemara kar ustrezalo.

V prodaji