Spoznavam, da je mož precej nepošten, skrbi me, kako bova vzgajala otroke

Poročena sem s skrbnim in dobrim moškim. Otrok še nimava. Pišem vam, ker me vedno bolj motijo nekatere njegove navade, bolje rečeno vrednote. Zaradi različnih pogledov na nekatere pomembne zadeve nastajajo med nama tudi konflikti in zanima me vaše mnenje, kako naj ravnam.
Naj povem primer. Ko sva prenavljala kopalnico, je prah zašel v stikalo za luč, zato se je pokvarilo. Mož je kupil novo stikalo, staro pa dal v embalažo novokupljenega in ga vrnil prodajalcu, češ da ni zadovoljen z izdelkom. Prodajalec je sprejel vrnitev izdelka in tako sva novo stikalo dobila zastonj. To se mi ni zdelo prav, vendar sem se zadržala s sodbo. Želela pa sem izvedeti njegovo stališče. Kot opravičilo je navedel, da vzrok okvare stikala morda ni bil prah, ampak slaba kakovost stikala, in še, da se to prodajalcu sploh ne bo poznalo. Izrazil je tudi prepričanje, da so ga v preteklosti že večkrat opeharili s prodajo slabih izdelkov in da je upravičen do brezplačne zamenjave stikala. Strinjal pa se je, da z moralnega vidika vrnitev pokvarjenega stikala ni bila opravičena. Končno, če bi stikalo ustrezno zaščitila, se verjetno ne bi pokvarilo. Mož je nato dejal, da sem preveč poštena, in priznal, da mu pogosto s svojimi pomisleki vzbujam občutke krivde.
Ker je bilo poštenje v moji primarni družini visoko cenjena vrednota, čutim odpor do ravnanja moža in ne vem, kako naj sprejmem ta del njega. Kako naj ga cenim in spoštujem, če je pripravljen ravnati slabo, da bi pridobil materialno korist? Prepričujem se, da tudi jaz nisem brez napak in da bi se morda morala bolj potruditi razumeti, zakaj je postal takšen.
Ali morda pretiravam, ko od moža pričakujem pošteno ravnanje? Ali naj ga še naprej opozarjam o moralni spornosti njegovih dejanj in mu pomagam k spremembi njegovih stališč? Skrbi me tudi, kako bo vzgajal otroke, če jih bova imela. Kako naj se lotim te težave?
Bralka
Bodite mu vzor
Človek se vpraša, ali je v naši skupnosti erozija vrednot, kot je poštenje, zares dosegla tolikšno razsežnost, da se ena polovica v partnerski zvezi sprašuje, ali naj zamiži ob soočenju z nepošteno prakso druge polovice in bo raje tiho, kot pa da bi glasno spregovorila o svojem nestrinjanju. Ne razumite me napak, to ni kritika vašega razumevanja položaja. Vi trdno zagovarjate svoje vrednote. Zavedate se, da je partnerjevo ravnanje nepošteno. Toda dali ste vedeti, da omahujete med tem, ali naj ga glasno opozarjate na nepošteno prakso ali pa ste prizanesljivi in mu ne vzbujate občutkov krivde ter morda najdete opravičilo za njegovo ravnanje tako, da ga poskušate bolje razumeti ali celo upravičiti, češ, saj je med nami vedno več nepoštenja in morda le vi pretiravate s svojimi pričakovanji.
Za partnerjevo ravnanje ni opravičila. Kar je storil, je goljufija. Proizvajalci v navodilih za uporabo na dolgo in široko opisujejo, kako naj z njihovim izdelkom ne ravnamo, da se ne bo pokvaril. In če ravnamo skladno z navodili, se izdelek običajno ne pokvari, vsaj do izteka garancijske dobe ne. Če se to vseeno zgodi, imamo pravico zahtevati zamenjavo izdelka in povračilo stroškov, sicer pa ne.
Vaš partner se zaveda, da ni ravnal pošteno, toda njegov sistem vrednot mu takšno ravnanje dopušča. Da ni ravnal pošteno, mu sporočajo občutki krivde, ki ste mu jih vzbudili in o katerih je spregovoril. Ker pa so ti občutki pri njem najbrž kratkega veka in očitno ne dovolj mučni, opravičil za svoje ravnanje pa najde dovolj, lahko s tem živi naprej. Toda vi živite težko naprej s svojimi vprašanji in načetim spoštovanjem do moža.
Ker so vam starši privzgojili trden sistem vrednot, bo vaše spoštovanje do moža trpelo z vsakim naslednjim nepoštenim ravnanjem. To pa lahko pripelje do nepredvidljivih posledic in tudi ogrozi vajin zakon. Na vašem mestu bi moža še naprej opozarjal na moralno spornost njegovih dejanj. Vest se mu še oglaša, in če mu boste vzbudili kakšen občutek krivde več, bo morda le nekoč spoznal, da lahko zaradi majhnih materialnih koristi ogrozi mnogo večjo vrednoto, to je vajin zakon.
Svetujem vam, da mu sporočite, kaj doživljate ob njegovem nepoštenem ravnanju in da ga ob vsaki ponovitvi spoštujete manj. Če boste namreč preveč prizanesljivi, bo bržkone mislil, da se strinjate z njegovim ravnanjem. Hkrati pa, ko boste spregovorili o moralnem konfliktu, ki ga doživljate, boste sebe razbremenili (so)odgovornosti.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.