Spoznala sem moškega, ki je v meni prebudil hrepenenje, čeprav sva oba poročena

Navezala sem stik z moškim, s katerim sva se srečevala na javnih dogodkih. Na enem izmed teh srečanj mi je, s trivialnim izgovorom, dal svojo telefonsko številko. Začela sva si pošiljati sporočilca po facebooku. Postajala so vedno bolj osebna in obarvana s čustvi. Kot moški me ni pritegnil, všeč pa so mi bile njegova prijaznost in vrednote. V meni je prebudil hrepenenje – sanje o nečem izgubljenem in pozabljenem. 

Oba sva poročena. Vsebina mojega zakona je le obojestranska naklonjenost in podpora. Imam veliko obveznosti, tako v službi kot doma in v družini. Časa zase nimam nič. O njem ne vem ničesar. Vem le, da je poročen. Ne vem niti, ali ima otroke. Nekaj malega mi je povedal o svojih interesih in konjičkih. Na eno izmed srečanj je prišel s svojo ženo. Z ženo se nisva seznanili. O tem kasneje nisva nikoli spregovorila. 

Nekajkrat sva se srečala na samem. Pogovor je bil vedno prijeten in lahkoten. Že na koncu prvega srečanja me je objel in poljubil na lice. Po nekaj srečanjih me je ob slovesu poljubil na usta. Na koncu zadnjega srečanja pa sva si dala francoski poljub. Naslednji dan sem mu napisala sporočilo, v katerem sem namignila, da mi je bil francoski poljub všeč. To je bila napaka. Ni se odzval in še naprej mi je pošiljal enaka sporočila kot pred tem. 

Bila sem razočarana in žalostna. Očitno sem ga preveč idealizirala. Mogoče sem pričakovala preveč. Mogoče pričakujem nekoga ali nekaj, česar ni … Ali obstaja upanje na zdrav odnos s tem moškim? Kako naj se izognem trpljenju? 

Počutim se kot najstnica in ne vem, kako naj ravnam. V svojem življenju sem marsikaj doživela in nimam se za površno in nezrelo osebo. Hvala, ker ste mi prisluhnili, in prosim vas za mnenje ali nasvet.

Mislim, da se vam je zgodilo nekaj, kar doleti premnoge partnerske zveze. V preobilici obveznosti, ki jih nalaga današnji način življenja, pari prepogosto pozabljajo na stvari, ki so resnično pomembne. Namesto skrbi za kakovostne medosebne odnose se posvečajo skrbi za materialno bogatenje, za čim bolj popoln zunanji videz, potovanja na eksotične kraje in seveda ustrezen položaj v službi, ki jim bo prinesel dovolj denarja, da si bodo vse to lahko privoščili. 

Velikokrat starši projicirajo neuresničene ambicije v svoje otroke, ki morajo zato poleg šole obiskovati še razne obšolske dejavnosti, kamor jih starši, čeprav jim to jemlje veliko prostega časa, razvažajo z nemalokrat zmotnim prepričanjem, da zanje naredijo nekaj dobrega. Ali pa so prepričani, da morajo nagrabiti čim več denarja, da bo njihovim otrokom nekoč lažje, in jim zato zmanjkuje časa zase in družino. Namesto da bi otroke vzgajali v skromnosti, medsebojnem spoštovanju, sprejemanju različnosti, jim privzgajali dobre delovne navade, ljubezen do učenja, narave in vseh živih bitij, jim vede ali nevede dajejo zgled, da nekaj veljaš le, če imaš veliko denarja ali se kitiš s statusnimi simboli.

Ne vem, koliko od tega velja za vas, morda le malo ali nič. Toda za kakovosten partnerski odnos nista dovolj le obojestranska naklonjenost in podpora, ampak sodelovanje v skupnih interesih, privlačnost ter strast. Da bi to imeli, pa se moramo zavestno posvečati drug drugemu. Vzeti si moramo čas drug za drugega, se odpovedati manj pomembnim obveznostim ter se družiti pri skupnih dejavnostih. Prav tako moramo partnerju pustiti dovolj svobode, da sam izbira dejavnosti, ki ga notranje bogatijo in osrečujejo.

Zdi se mi, da sta se v naglici vsakdanjika oddaljila drug od drugega in je ogenj strasti med vama ugasnil. Z moškim, ki ste ga spoznali, pa so se izgubljeni in pozabljeni občutki začeli prebujati. Izbruhnili so v zaljubljenosti, ki vas spominja na najstniška leta. Podoživljate čarobne trenutke, ko sta skupaj, kot tudi trenutke bolečine, ko se vam zdi, da vam ljubljena oseba ne posveča dovolj pozornosti, in se bojite, da vas ne ljubi tako, kot vi ljubite njo.

Da se ta moški na vaš namig v zvezi s francoskim poljubom ni odzval po vaših pričakovanjih, še ne pomeni, da tega ni čutil enako ali celo bolj. Morda si ni znal namiga pravilno razložiti. Kdo ve? Na podlagi skopih informacij je nemogoče oceniti, ali je z njim mogoč zdrav odnos ali ne. Pomembneje se mi zdi, da si odgovorite na vprašanje, ali se želite z njim spustiti v globljo zvezo in ogroziti vajina zakona. Srce si to želi, vaš um si najbrž ni na jasnem, vest pa se temu zagotovo upira. Zakaj se upira? Ker se boji, da boste prevarali svojega moža, v primeru ločitve prizadeli otroke ter razbili še en zakon in tudi tam povzročili čustveno razdejanje. Zato nikar ne hitite z odločitvijo in nepremišljenimi dejanji. Tveganje je preveliko. 

Raje razmislite, kako obuditi privlačnost in strast v vašem zakonu. Lahko se takoj odločite, da boste romantično prijateljevanje končali in se o prebujenem hrepenenju pogovorili z možem ter tako spodbudili proces ponovnega zbliževanja med vama. Sicer pa mislim, da se bo kmalu razjasnilo, kakšni so nameni tega moškega. Če se bo bojazen, da do vas ne čuti enako, izkazala za utemeljeno, bo odločitev dokaj preprosta. 

Predlagam vam, da se posvetujete z osebo, ki ji lahko zaupate. Zberite čim več mnenj. Lahko tudi pokličete na katerega od telefonov za klic v stiski, denimo na številko 116 123, kjer boste v anonimnem pogovoru prejeli neodvisno mnenje. Ne bo vam žal! Želim vam čim manj trpljenja in dobro odločitev.