Sosed nam je pod spalnico postavil kurnik, znoreli bomo od smradu in hrupa

Spoštovani,
pred časom smo z družino kupili nov dom, kjer imamo precej neuvidevne (hrupne) sosede, ki imajo čisto vse stisnjeno na mejo z našo parcelo, kjer imamo vrt, teraso in dnevno sobo in se največ zadržujemo. Poleg tega ima sosed neposredno ob meji med našo in njegovo parcelo postavljen velik kurnik z dolgo ogrado (mrežna ograja). Ker sta hrup in vonj živali izredno moteča (vmes je samo živa meja) smo lastnika vljudno prosili, če lahko kokošnjak premakne. Izrazili smo tudi, da so precej glasni in da jih slišimo v dnevno sobo. Vse je bilo povedano na zelo previden in spoštljiv način. Sosed se je strinjal, bil je zelo razumevajoč, češ da se bo vse uredilo.
Od takrat se ni spremenilo nič. Zdi se celo, da so nalašč še bolj glasni. Ponovno smo ga povabili na pijačo, a se ne oglaša več.
Vemo, da od prejšnjega lastnika, ni pridobil nobenega »soglasja«, da je kurnik za »družinsko rejo« postavil neposredno ob mejo med zemljišči. Mi pa se komaj lahko zadržujemo na lastnem vrtu (pribl. En meter od kurnika) ali na terasi, saj sta hrup in smrad živali praktično nevzdržna, še posebej je moteče oglašanje petelina (tudi) v zgodnjih jutranjih urah (5. uri zjutraj), ki ga z možem slišiva direktno v spalnico skozi zaprto okno. Tako se poleti kuhava v spalnici, saj je ni mogoče zračiti. Na terasi pa se ob večerih lahko hladimo z vonjem po fekalijah. Sicer pa kokoši kokodakajo in vreščijo čez cel dan. Gre za strnjeno spalno naselje, okrog ni nikakršnih kmetij ali kaj podobnega.
Na svoje stroške bomo postavili del ograje, a ta bo komaj »pokrila« območje, kjer sosedje povzročajo največ hrupa. Ograje žal ne moremo postaviti po celotni dolžini med parcelama, saj ta tip ograje predstavlja velik strošek poleg tega pa na območju vrta to niti ni dovoljeno, ker naj bi tam potekal t.i. »zeleni pas«.
Lepo prosim za nasvet, kaj lahko storimo v taki situaciji.
Hvala že vnaprej za vaš odgovor.
Lepo vas pozdravljam.
Bralka
Sosedu pošljite dopis in omenite možnost tožbe
Zahvaljujem se vam za vprašanje, ki odseva povsem realen problem pravice do bivanja v zdravem in mirnem okolju.
Naj uvodoma zapišem, da strankam ob nakupu nepremičnine sicer vedno svetujem, naj najprej preverijo »sosedsko situacijo«. To pomeni naj se dobro in natančno pozanimajo glede tega s kakšnimi sosedi bodo imeli opravka, saj jim lahko problematični sosedje zelo zagrenijo življenje. Nočem vam sicer soliti pameti, a situacija s kokošnjakom in smradom vam je bila verjetno poznana še preden ste kupili nepremičnino.
Sicer pa ste k problemu pristopili povsem pravilno – mirno, kulturno in pripravljeni na razumen dogovor s sosedom, ki pa vaše želje očitno ignorira.
Pravno gledano, se v vaši situaciji soočate s problemom tako imenovanih imisij (motenj), ki so v našem pravnem sistemu včasih prepovedane, včasih pa tudi ne. Imisije namreč delimo na bistvene in nebistvene, pri čemer pravni red varuje državljane le pred bistvenimi imisijami. Poleg tega se imisije delijo tudi na neposredne in posredne, pri čemer velja, da so neposredne tiste, ki jih povzroči lastnik nepremičnine, s katere imisije prihajajo, posredne pa so tiste, ki prihajajo na sosednjo nepremičnino z naravnimi silami ali po naključju.
V vašem primeru gre očitno za primer bistvenih neposrednih imisij, saj so te nastale kot posledica dejstva, da si je sosed omislil kokošnjak, ki predstavlja izvor hrupa in smrada. Nastale so torej kot posledica sosedovega ravnanja. Bistvene neposredne imisije pa so vedno prepovedane.
Pravno varstvo pred tovrstnimi imisijami lahko zahtevate s tako imenovano negatorno tožbo, s katero postavite zahtevek za prenehanje vznemirjanja in tudi za prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Poleg tega lahko zoper soseda uveljavljate tudi odškodninski zahtevek, v primeru, če bi vam zaradi takih imisij nastala škoda.
Svetujem vam, da v nadaljevanju s sosedom komunicirate pisno (zaradi dokaznih razlogov) in mu pošljete dopis, v katerem mu nakažite, da s svojim ravnanjem krši zakon (tako kot sem zapisal zgoraj) in, da pričakujete, da bo v določenem roku (denimo 30 ali 60 dni) pristopil k rešitvi problema, tako kot je bilo dogovorjeno (da bo torej prestavil kokošnjak). Omenite mu, da če ne bo tako ravnal, boste zadevo predali v roke ustreznim pravnim strokovnjakom.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.