Sodim med tiste ženske, ki jih je narava kaznovala s prevelikimi prsmi. Tako ne gre naprej

Sodim med tiste ženske, ki jih je narava kaznovala s prevelikimi prsmi. Moje težave so se začele že v srednji šoli. Sovražila sem telovadbo, saj so sošolke in tudi učiteljica nenehno buljile vame. Bila sem prepričana, da tudi fantje, ki so me obletavali, niso videli mene, ampak so se družili z menoj zaradi drugih razlogov. Iz nesrečne, zafrustrirane najstnice sem postala sumničava ženska.

Nerada sem hodila na plese, če sem se spravila v kopalke, sem to storila šele zvečer, ko so že vsi odšli s plaže. Poročila sem se pri petintridesetih, v času, ko sem že resno razmišljala o operaciji, s katero mi bodo zmanjšali dojki.

Fant me je prepričal, da to storim šele, ko bom rodila. Po rojstvu otrok mi je, kar se velikosti prsi tiče, postalo vseeno. Danes je mož tisti, ki me spodbuja, naj si vendarle premislim, da si ne bom pokvarila hrbtenice. Imam napotnico, a me je strah operacije.

Suzana

Odgovarja Milena Miklavčič

Če ne bi bilo vašega pisma, sploh ne bi vedela, koliko žensk trpi zaradi prevelikih prsi! Pogovori z njimi so bili zame zdravilni tudi zato, da vas lažje razumem. Pred tem mi je bilo samoumevno, da so prsi pač povezane z ženskostjo, materinstvom, neko prvinsko privlačnostjo, ki se ji moški težko uprejo. Ni jih malo, ki bi brez težav razumeli, da si kdo želi odstraniti grbo na hrbtu, a zmanjšati prsi? Ob navalu na lepotno kirurgijo, ki dela noč in dan v obratni smeri, je težko verjeti, da se najdejo takšne, ki so jim preobilne prsi v napoto. Res ste imeli srečo, da ste srečali moškega, ki je bil v vas sposoben videti tudi Suzano! Zanimivo je, da ste se po poroki s prsmi vedno manj ukvarjali.

V svojem pismu ste omenjali tudi ženske radovedne poglede. Menite, da se zapičijo v vas bolj kot ne iz zavisti, češ, zakaj ima ona takšne, jaz pa ne? Če bi se med prijateljicami in sodelavkami razvil odkrit pogovor, v katerem bi jim razložili, da vas ovirajo pri spanju, teku in hoji, da ste zaradi njih večkrat naveličani in sitni, nervozni, sumničavi, da bi jih najraje skrili pred firbci, bi bili vaši odnosi zelo drugačni. Verjetno tudi tega ne vedo, da se zaradi prsi veliko potite, pod njimi ste ves čas mokri, naj bo poletje ali zima.

Še sreča, da je mož zaposlen v zdravstveni mreži. Ne da bi mu sploh kaj potarnali, je vedel, kakšno breme nosite s seboj. Prvič v življenju ste se lahko sprostili, zjokali in odprli svoje srce na stežaj. Kakšno olajšanje je bilo to! Ob njem ste se spremenili predvsem na znotraj. Nič več niste čutili potrebe, da bi se zaščitili pred radovednimi pogledi. Mož vas je celo spodbujal, da ste poleti nosili bolj odprte majice, zlasti v času dopustov. Od prvega otroka naprej pa vas je presenečalo, da otroci, ko so bili dojenčki, od prsi niso imeli veliko koristi, saj vam je mleko že po nekaj mesecih usahnilo.

Ženske, s katerimi sem se pogovarjala, pravijo, da zelo pomaga pravi nedrček. Bolečine v križu se zmanjšajo, menda se tudi občutki napetosti v hrbtu ublažijo. Omenile so tudi, da je zelo pomembna drža, saj ženske z velikimi prsmi pogosto, in to nezavedno, hodijo sključeno, ker se želijo zaščititi pred radovedneži. Svetujejo vam, da se naučite stati vzravnano, z odprtimi rameni, kar bo vplivalo tudi na vašo samozavest. Nekatere od njih so prav zaradi bolečin v hrbtu začele plavati. Toliko bi vam povedali laiki, več nasvetov pa boste deležni pri strokovnjakih.

PREBERITE ŠE -> Moža sem prevarala s svakom, zdaj pa bi se ga rada znebila

Med nami so redki, ki bi imeli popolno postavo. Nekateri so obremenjeni s kilogrami, drugi s krivimi nogami, tretje so spredaj kot »ploh«, četrte so geni kaznovali z redkimi lasmi. Tisti, ki dobro opazujejo, pravijo, da se že na daleč vidi, ali se svoje hibe sramujemo ali pa smo se z njo navadili živeti.

Iz lastnih izkušenj tudi vem – ker pač tudi sama še zdaleč nisem popolna –, da si oddahnemo, ko telesne pomanjkljivosti sprejmemo kot nekaj, kar nam je bilo pač dano. To sicer ne pomeni, da nam postane vseeno, pomeni le, da si dovolimo biti takšni, kot smo. Čez leta, tudi po kakšnih težkih življenjskih preizkušnjah, pa ugotovimo, da smo ravnale narobe, če smo se preveč osredotočale na embalažo namesto na vsebino, saj smo se prikrajšale za veliko lepih trenutkov.

Strah pred operacijo je popolnoma razumljiv. Meni osebno bi bilo zelo pomembno, da bi si našla kirurga, ki bi si zame vzel čas. Imela bi namreč ogromno vprašanj, na katera bi rada slišala tudi odgovore.

Koliko tkiva mi bodo odstranili? Koliko časa ne bom smela dvigovati bremen, težjih od nekaj kilogramov? (Ključno vprašanje, da boste lažje načrtovali pomoč pri otrocih in gospodinjstvu). Kdaj se bom lahko vrnila v službo in k vsakodnevnim opravilom? Kakšne bolečine lahko pričakujem po operaciji in kako mi jih bodo lajšali? Kakšni so najpogostejši zapleti? Kaj se zgodi, če z rezultatom ne bom zadovoljna? Kako bo operacija vplivala na prihodnje mamografske preglede? Na moje spolno življenje?

PREBERITE ŠE -> Mož res ni nadležen, saj večino časa prespi v svojem kabinetu

Na pregled vzemite s seboj moža. To rečem zato, ker vem, da vas podpira in mu za vas ni vseeno. Morda bo ujel tudi kakšno podrobnost, ki jo boste vi zaradi treme in nelagodja preslišali? Poleg tega bo vaš glavni negovalec, ko pridete domov, zato je prav, da sliši navodila za okrevanje.

Predvidevam tudi, da so otroci še majhni, zato že danes prosite za pomoč vajine starše. Otroci so nepredvidljivi in vas lahko nehote udarijo v prsi ali zahtevajo, da jih dvignete v naročje, česar ne boste smeli. Bližnji, ki vas imajo radi, vam bodo z veseljem pomagali, če bodo le vedeli, kaj potrebujete in za kaj gre.

Tisto, kar je prav tako zelo pomembno, pa sem prihranila za konec: čustvena podpora. Ni lepšega, kot da imamo ob sebi človeka, ki nas posluša brez nepotrebnega pametovanja. Pred možem ne skrivajte svojih občutkov, kaj šele strahov. Vse bo naredil za vas, kar bo lahko, ker vas ima rad.

In še nekaj zelo praktičnega: izberite le eno osebo ali dve, ki jima zaupate, in jima povejte, kaj vas čaka. V preveliki množici bi se verjetno našel kdo, ki bi vas v nevednosti lahko celo strašil z »jaz pa tega ne bi«.

Čustvena podpora pomeni tudi, da kljub vsem strahovom, ki vas trenutno prevevajo, sprejmete odločitve, s katerimi boste lahko živeli tako, kot si najbolj želite.