Sodelavec mi je odprl oči, da me partner samo izkorišča

Stara sem 53 let. Z dolgoletnim partnerjem se sicer nisva nikoli poročila, a imava skoraj odraslega sina, ki bo vsak čas začel s fakulteto.
Fotografija: Foto: Air Images/Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Air Images/Shutterstock


Stara sem 53 let. Z dolgoletnim partnerjem se sicer nisva nikoli poročila, a imava skoraj odraslega sina, ki bo vsak čas začel s fakulteto. Odkar sem šla na pot samo odkrivanja, sem spoznala, da me je partner vsa leta zlorabljal. Pa ne spolno, o čemer se veliko piše. Veliko mi je lagal, ko gledam danes nazaj. Čutim, da ni bil nikoli ob meni, vse mu je pomenil le njegov posel, ki ga vodi z bratom. Mene je vedno puščal v negotovosti. Vsa ta leta. Izgovor je bil vedno posel. Nova vlaganja.

Po 20 letih ne vem več, ali bi sploh še vztrajala z njim. Tako zelo sem ga naveličana. Ob njem venim. Ne vem niti, ali mi je zvest, resda nisem nikoli odkrila ali slišala, da bi me varal, po drugi strani pa je vedno bil in še vedno je veliko odsoten. Tako na kosilo ni nikoli točen, po milijonih prepirov sem se glede tega vdala v usodo. Čez teden je zunaj, čez vikende je tudi pogosto zdoma. Vsemu da prednost, od športa do kolegov. Vse to čutim kot tihe zlorabe. Sicer me še vedno hvali, a to so samo še besede, spoštovanja mi z dejanji že dolgo ne pokaže.  

V tem času sem v službi spoznala človeka, ki je vdovec. Je topel in prijazen. Tih in pravo nasprotje mojega partnerja, ki je pravi lev družbe, glasen in povsod prvi. S tem sodelavcem sem začela prepoznavati, kaj sploh potrebujem. Vzgojena sem bila, da je zakon svet, čeprav se moj partner nikoli ni hotel poročiti. S sodelavcem pa veliko govoriva o pokojni ženi. Vidim, kako rad jo je imel. Mene moj partner ni drugega kot uporabljal, to spoznavam zdaj, ko se družim s sodelavcem. Za mojega sem bila očitno vedno servis, objekt, tudi v spolnosti, kjer gleda le nase. Tega njegovega načina sem se že zdavnaj naveličala.

Ne vem, kaj naj naredim. Nimam slabe vesti, ko se družim s sodelavcem. Oba se rada zaklepetava. Ob njem se čutim slišano. Sprejeto. Ko sem z mojim partnerjem, pa se vedno vse vrti samo okrog njega. Saj mi kdaj prinese rože ali darilo, ampak to je tako naučeno, robotsko, nobenega čustva ni za tem, nič naklonjenosti mi ne pokaže. Sodelavec pa je čuteč in vem, da razume moje stiske. Resno razmišljam o tem, da bi partnerja zapustila. Prosim za vaš nasvet.


Bralka
Sledite živosti, ki vas je nagovorila z razlogom

Draga ga. bralka.

Vaš zapis je trezen, jasen. Zdi se, da ste se v sebi že odločili, da ne želite več biti v družbi s človekom, ki vidi in sliši le sebe. Ki živi le zase, kot pravite. In morda je res, kar pravi Osho, da je zakon zabloda in da se nihče ne more ljubiti dvajset let, saj se vsak spreminja. Vsak zase in skupaj se izgrajujemo v preizkušnjah življenja. Kot ne moremo nikdar stopiti v isto reko dvakrat, ena kaplja v morju ne more dvigniti gladine. A vaše notranje vode so kot kaže v sodelavcu našle mir. In kaplje v morju postajajo valovi, ki so gladino morja vzvalovili.

Moški, ki nas pomirijo, nas tudi najgloblje osvojijo. Divja strast in napetost odnosa sta zanimivi na krajši rok, in vaš »lev«, ki je center tako lastnega kot socialnega sveta, ki ga vidva gradita skupaj, je verjetno prepričan, da je to edina verzija realnosti, ki obstoji. A ko moški na svojo žensko prične gledati, kot da je samoumevna in kadarkoli zamenljiva, jo izgublja. Kdaj vas je vaš »lev« izgubil, težko rečeva. Morda sta vas osebna rast in opazovanje sveta z očmi drugega tako pretresela, da trenutno dokaj previdno odpirate tančice prepričanj, ki pa se, eno za drugim, kažejo kot netočna. Sneli ste rožnata očala. Ostaja prazna sivina, ki zahteva toplino.

In ja, nivoji uporab/zlorab so številni. Če se čutite le uporabljeni, bo sigurno nekaj na tem. Tako kot pri delu rabimo grablje, da naberemo skupaj listje, potrebujemo tudi lopato, da posujemo pesek ali zemljo. In če v odnosu nekdo le daje, drugi pa brezsramno pije nektar dobrega in srčnega, zada vezi razpoko. Pa naj bo ta vez poslovna ali intimna, prijateljska ali sorodstvena, recipročnost gradi poštene izmenjave. In če je posel vse, kar vašega »leva« zanima, naj vam odpre vrata, da se podate v svet.

Vsaka ženska si zasluži pozornost, ljubezen in nežnosti. A vse več je moških, ki jim posel pomeni več kot iskren pogled in jih uspešen projekt mnogo bolj izpolni kot predaja ženski. Zakaj je temu tako, pišejo številni slovenski in tuji avtorji. Nekje so ujeti v kolesja, a to razumne ženske sprejmejo, če je »zakaj« evidenten. A tam, kjer je posel izgovor za sebično razraščanje lastnih ambicij, tam potrpljenja zmanjka.

Prav je, da ste se zbudili. Pomlad se prebuja z vami, kar je nazorno po sebi. In tudi ni naključje, da vam je pot življenja naklonila ljubečega in čutečega moškega, ki morda ni center sveta. Morda ni mačo, še manj stereotipni zapeljivec. A vas je nagovoril tam, kjer vas ni še nihče. Zato je prav, da sledite živosti, ki vam jo življenje nudi.

Morda vaš »lev« niti opazil ne bo, da vas ni več zanj. Ali pa se bo prebudil. Verjetno bo zahteval pojasnila. Zato pri sebi razčistite, kaj vse se je v teh letih nagrmadilo. Morda vse skupaj predelate s terapevtom, ki vas bo po poti zahtevne odločitve varno vodil. »Leva« ste nekoč ljubili, in preden ga zapustite, bodite prepričani v svojo odločitev. Srečno!

V prodaji