So banane, »mračnjaški kučanizem« in podobne zavržnosti lahko kaznivo dejanje?

Spoštovani,

zanima me, kakšno je vaše mnenje glede oglasov, ki se pojavljajo ob letošnji predvolilni kampanji. Že kar nekaj časa sem na svetu, ampak ne pomnim, da bi bili politični oglasi tako neokusni in žaljivi, kot so letos, od hudih žalitev in slabih šal do nizkotnega humorja. Daleč od tega, da bi bila kakšna čistunka, ampak najrazličnejše glave v obliki banan, »mračnjaški kučanizem« in podobne zavržnosti krepko žalijo ne samo moj okus, ampak okus večine volivk in volivcev. Sprašujem se, kako je v takem primeru s pravno odgovornostjo naročnikov tovrstnih oglasov. Lahko zaradi tega odškodninsko, morda celo kazensko odgovarjajo?

Manja

Odgovarja mag. Boštjan J. Turk, pravnik

Zahvaljujem se za vaše odlično vprašanje. Moram reči, da sem bil kar presenečen, da se zoper oglase, ki jih omenjate, doslej ni obregnil že kdo drug. Vsekakor bi to lahko naredil najmanj tisti, ki mu v oglasih nemarno zlorabljajo ime ali podobo.

A obenem razumem, zakaj tega (še) nihče ni storil. Če bi se namreč spustil na raven naročnikov tovrstnih oglasov, bi dal zagon novemu valu primitivizma in naročniki oglasov bi s tem dosegli svoj namen. O njihovih zavržnih oglasih bi se začelo govoriti in pisati, kar bi pri delu populacije, ki je dovzeten za take nizkotne vsebine, sprožilo določene politično navijaške učinke, zato molk prizadetih po svoje razumem.

Sicer pa gre padec politične kulture v Slovenije vštric z globalnim trendom padanja kulture in dostojnosti v vseh porah družbenega življenja. Levji delež krivde za tovrstni trend lahko pripišemo številnim svetovnim voditeljem, ki so letvico še sprejemljive komunikacije zaradi pridobivanja političnih točk pri nezahtevnem in zamorjenem delu volilnega telesa postavili izjemno nizko, verjetno tako nizko, kot še nikoli v zadnjih sto letih.

Igranje na najnizkotnejša čustva nezahtevnih volivcev je obenem tvegano, saj predstavlja precejšen taktični hazard.

Naročniki žaljivih oglasov namreč podcenjujejo dejstvo, da ti pri »normalnem«, dostojnem delu populacije (ta pa je še vedno zelo velik) sprožijo nasprotni, bumerang efekt. Njihovo prepričanje, da za politične sile oziroma stranke, ki stojijo za takimi oglasi, nikakor in nikoli ne bodo volili, postane še močnejše, še trdnejše.

Vendarle menim, da bi bilo koristno, če bi se politik, ki se prepozna v katerem od žaljivih oglasov, odločil naročnika oglasa odškodninsko tožiti. Verjetno bi bil pri tem uspešen, s čemer bi vzpostavil tudi standarde pravno še sprejemljivega oziroma nesprejemljivega političnega oglaševanja. Pod določenimi okoliščinami bi lahko zoper naročnika sprožil tudi kazenski pregon.

Tovrstna oglaševalska praksa lahko namreč prestavlja kaznivo dejanje razžalitve ali žaljive obdolžitve. Kazenski zakonik določa, da kdor koga razžali v tisku, po radiu, na televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, denimo preko oglasnih panojev, jumbo plakatov, na spletnih straneh (žaljivi spletni vplivneži) ali na javnem shodu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

Kdor pa o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu in je dejanje storjeno v tisku, na radiu, televiziji ali v drugem sredstvu javnega obveščanja, ali na spletnih straneh, ali na javnem shodu, se prav tako kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Naj omenim še, da nedostojno oglaševanje predstavlja tudi hujši prekršek v skladu s 37. členom Zakona o varstvu potrošnikov, ki za naročnike tovrstnih oglasov predvideva visoko denarno kazen v višini od 5000 do 50.000 evrov. Tudi nadzorne institucije imajo torej jasno pravno podlago, da zoper nedostojne in žaljive oglase ukrepajo.