Snahi me ne spoštujeta

Sem v novi življenjski vlogi, tašča, in še vedno v stari vlogi – mama sinov. Ločena, bivši mož ima partnerico in otroke v drugi zvezi. Moram poudariti, da sem se s pokojno taščo dobro razumela, sprejemala sem jo takšno, kot je bila. Bila je dobra tašča, pomagala mi je tudi, ko je bil mož že v drugi zvezi.

Ne gre pa mi pri snahah. Od začetka sem bila morda malce preveč kritična, česar pa ne morem več popraviti. Ampak nič tako hudega se ni zgodilo med nami, da sta mi tako nenaklonjeni. In seveda posledica vseh teh odnosov je, da me snahi ne spoštujeta preveč. Več veljave dajeta moževi sedanji partnerici, ki se trudi na vse načine, da bi ugajala. Ko smo skupaj ob življenjskih mejnikih, mene čisto ignorirajo, z njo pa sta prijazni, jo objameta, sedita ob njej itd. Nisem pretiravala, ko sem opisala njihov odnos; nisem ljubosumna, kajti z moževo partnerico imava čisto normalen odnos. Zadnjič sem se pogovorila okoli teh problemov s starejšim sinom, pa mi je dejal: mami, tašče/snahe, saj veš, nikoli se niso razumele in tako je tudi danes. S čimer pa se nisem strinjala.

Moti me, da mi ne privoščijo kakšne besede, sama se trudim okoli njih brez uspeha in to me boli. Pozabile so, sicer to ni njihov problem, da je moževa sedanja partnerica prevzela očeta mojim otrokom. Mislim, da o tem niti ne razmišljajo. Dajejo ji pretirano veljavo, meni pa toliko, kolikor pač morajo, skoraj nič.

Snahi sem sprejela in ju imam rada, česar pa nasprotno ne bi mogla trditi. Vnukinji imam srčno rada, sta moji sončici.

Kje sem ga polomila? Zakaj se ljudje kljub napakam ne moremo med seboj sprejemati takšnih, kot smo?

Moram reči, da sem zdaj zelo obzirna do njih. Kajti vsaka moja beseda ima tako težo, da ni res. Oče lahko vse reče, pa mu nihče ne zameri, prav tako njegova partnerica. Ne telefoniram sinovom, ne sprašujem, povedo mi, kar sami želijo. Kadar me potrebujejo, skočim na pomoč, denimo za varstvo.

Saj me ne morejo vse življenje ignorirati. Kaj naj naredim? Partnerja nimam, da bi mi bil v pomoč, staršev prav tako ne več. Enostavno sem se odločila, da ga pri teh zrelih letih ne bom več iskala. Ali se čisto ogradim od takih pomislekov in se preusmerim samo na vnukinji in sinova, ne vem več, kje je rešitev? Vse skupaj me včasih tako zelo žalosti in boli v dno duše, ker mislim, da si tega pač nisem zaslužila, ker sem skrbna mama in babica.

Odnosi med taščo in snaho so že pregovorno konfliktni. Med ljudmi vedno krožijo šale o hudobnih taščah. Žal je v mnogih vsaj zrno resnice. Težave se ponavadi pojavijo takrat, kadar matere nikakor ne morejo prerezati popkovnice med odraslim sinom in sabo. To so oblastne ženske, ki si sina lastijo in ne morejo sprejeti dejstva, da niso več najpomembnejše v njegovem življenju. V praksi sem srečala mnogo takih primerov. Sin ob taki mami zraste v čustveno poškodovanega moškega, ki prave ljubezni do ženske ni sposoben. On je materina lastnina in tako mnogokrat ostane vse življenje. Le redkim posameznikom se uspe rešiti materine oblasti.

Kaj točno se dogaja pri vas, ne vem. Dobro je, da imate vi osebno, pozitivno izkušnjo s svojo taščo in veste, da je možno tudi drugače. Za dobre odnose je treba nekaj strpnosti in pozitivne naravnanosti do ljudi. To seveda velja za vse vpletene. Razumem vas, da vas boli, kako se snahi vedeta do vas. Zelo pomembno je vaše zavedanje, da ste tudi vi napačno ravnali, s čimer sprejemate svoj delež odgovornosti za slabe odnose. Res je tako, kot pravite, žal se za nazaj ne da spremeniti ničesar. Za naprej pa so še vedno možnosti, da se odnosi izboljšajo. To je tisto, kar si želite, ne veste pa, kako bi se tega lotili.

Ne glede na to, kako se vedeta snahi, čeprav sta nesramni, se boste sami morali potruditi za boljši odnos. Ne vem, kaj točno je bilo med vami in kaj sta vam snahi tako hudo zamerili. Svetujem vam, da jima napišete pismo in predlagate pogovor. Napišite odkrito, kaj obžalujete, kaj si vi želite in kakšna so vaša pričakovanja. Samo odkrit pogovor in soočenje s snahama lahko pomagata popraviti odnos. Ponudite svoje spoštovanje za njuno. Izgubiti ne morete ničesar. Če sta snahi vsaj malo čustveno inteligentni, se bosta pozitivno odzvali na vaše vabilo.

Razumem, da vam je hudo, ker ste sami, vendar pa ni dobro, da vso vsebino svojega življenja usmerite le na vnukinji in družini obeh sinov. Nič zato, če si ne želite, da bi v vaše življenje vstopil še kakšen moški. Mnogo je drugih zanimivih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjate. Ob tem lahko spoznate zanimive ljudi in si pridobite prijatelje. Dobri prijatelji so zlata vredni. Ob njih se nikoli ne boste počutili samih. Seveda so za vas najpomembnejši odnosi v družini, vendar pa ne zanemarite drugih odnosov. Življenje je lahko polno in bogato, če najdemo bogastvo v ljudeh, ki nas obdajajo. Mnogo uspeha vam želim.