Skrbi me za vnuka, samo igrice igra in se redi, starša pa mu vse pustita
Pozdravljeni,
zaskrbljena sem zaradi vnuka, ker ima vedno večje želje. Star je 11 let in živi z mamo (mojo hčerko) in mlajšo sestro. Vsak drugi vikend sta s sestro pri očetu in tam v glavnem igra igrice, ker pravi, da drugače nima kaj početi. Igranje igric mu je zelo všeč. Če mora opraviti kakšno delo, to naredi zelo hitro, da bi imel več časa za igrice.
Kadar je pri meni, čas porabimo za različne aktivnosti: hodimo se kopat, na izlete, izdelujemo origamije, pečemo pecivo itn. To ga kar motivira in ni nestrpen. Pustim mu tudi uro do dve za igrice. Pri mami pa že izkorišča njeno nepozornost in nedoslednost.
Zadnjič se je zgodil pravi incident, ki ni bil prvi. Rekel je, da si želi za božič igrico, ki stane »samo« 300 evrov (večkrat govori o dragih predmetih in nima občutka, da so dragi). Mama je bila odločno proti, on pa je padel v tako žalost in jok, da ga dve uri nismo mogli pomiriti. Po mojem vzame to kot osebno zavrnitev in misli, da ga nimamo dovolj radi.
Rekel je tudi, da bi mu dali za darilo denar, ker je 150 evrov že sam prihranil. Mene ne moti, če otrok zbere denar za nakup njemu ljube stvari, vendar se bojim, da bi postal odvisen od igric. Imam prav? Bojim se, da bo mama popustila.
Skrbi me tudi, ker v šoli ni vključen v nobeno interesno dejavnost, v kakšen športni klub, obiskuje samo en tečaj umetnosti, dve uri tedensko. Nima prijateljev, ker se hitro sporeče. Tudi s sestro se veliko prepira in je zelo ljubosumen nanjo, saj je bolj pridna in vsestranska. Začel je tudi pridobivati težo.
Fant je sicer zelo inteligenten, tehnično spreten, nadarjen za jezike. Mama nima dovolj časa za otroka in nimajo postavljenih pravil in urnika. Meni se zdi včasih prestroga, drugič preveč tolerantna. Ker se bojim, da njegov razvoj ne gre v pravo smer, vas prosim za nasvet.
Zaskrbljena babica
Starše boste težko spremenili
Odgovarja:
Samo Babuder
Psihoanalitični psihoterapevt.
Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Razumem vašo skrb za vnuka in je povsem upravičena. Ko prebiram vašo pripoved, se pred mojimi očmi ustvarja slika običajnega dečka, ki želi svoj prosti čas porabiti za aktivnosti, ki ga najbolj privlačijo. Kot večini vrstnikov so mu všeč računalniške igrice, ki mu ponujajo sprostitev in zabavo.
Računalniške igrice so narejene tako, da imajo več stopenj, od katerih je vsaka naslednja bolj zahtevna. S tem stopnjujejo izziv, ki igralca vabi in mu ob premagovanju ovir in doseganju novih točk obljublja vedno večje zadovoljstvo. Ta mehanizem nam je vsem znan, zato so igre od nekdaj ena izmed priljubljenih človekovih dejavnosti. Težava nastane, kadar nas igralski adrenalin tako zasvoji, da zaradi igre začnemo opuščati druge, za kakovostno življenje nujne aktivnosti.
Iz vaše pripovedi nekako sklepam, da vnuk nima težav v šoli. Poleg tega ga motivirajo tudi druge prostočasne dejavnosti, če so mu le omogočene; kot tiste, ki jih organizirate vi. Obiskuje tečaj umetnosti, torej ne drži, da ni vključen v nobeno interesno dejavnost (količina teh naj bi bila omejena in ne pretirana). Napisali ste, da nima prijateljev. Ste o tem prepričani? Ali morda njegova razredničarka poroča o tem? Če drži vaša navedba, je to lahko skrb zbujajoče. Glede ljubosumnosti in tekmovalnosti, ki ste ju omenili, naj povem, da sta med sorojenci nekaj običajnega (sploh če se je rodil prvi) in če ju vnuk izraža sprejemljivo, naj vas ne skrbi.
Naj se dotaknem še njegove želje, ki je vredna 300 evrov (mimogrede, to najbrž ni računalniška igrica, ker te stanejo običajno do 60 evrov). Znesek zares ni zanemarljiv, vendar je vnuk sam zbral polovico in dam vam prav, da je to pohvalno. Oceno, ali si zasluži, da mu primaknete manjkajočih 150 evrov, prepuščam vam. Lahko pa vam dam namig: postavite mu pogoj. Torej, »božička« bo lahko dobil, če bo izpolnil neki pogoj (pogoj naj bo en sam!). Recimo se dogovorite, da se bo lahko z novo igračko igral na dan le določen čas in da mu ne bo neomejeno na voljo. Mislim, da bo z veseljem sprejel ta pogoj. Njegovi vzgojitelji pa morajo poskrbeti za dosledno izvajanje dogovora.
Zdaj pa spregovoriva še o zadevi, ki je najbolj pereča, in sicer da si starši za otroka ne vzamejo (dovolj) časa in, kot pravite, niso dosledni. To za otrokov razvoj ni dobro. A tu ste brez moči. Starše boste težko spremenili. Kaj pa oni pravijo glede vnukove morebitne odvisnosti od igranja igric? Ali se strinjajo z vami, da je v nevarnosti? Tu se odpirajo številna vprašanja, vključno s tem, koliko in kakšen način igranja igric je zares škodljiv za otrokov razvoj.
Kar vam lahko svetujem, je, da skušate z vnukom preživeti čim več kakovostnega časa in se z njim veliko pogovarjati. Tako boste dobili globlji vpogled v njegovo duševno dogajanje. Še en nasvet: oglasite se lahko pri šolski psihologinji. Pogovor z njo utegne biti zelo koristen in lahko prežene marsikatero skrb. Želim vam čim manj težav in toliko več veselih trenutkov ob vnukovem odraščanju.
