Defiicija uspešne vzgoje je samostojnost
Draga ga. bralka.
Naslavljate poseben fenomen odnosa oče-hči, ki je v psihoanalitski literaturi dokaj dobro pojasnjen. Seveda v prvi vrsti oče nudi hčeri oporo in varnost in jo opogumlja pri njenem vstopanju v socialni svet in v ostale družbene relacije, ki sodijo izven ožjega kroga družine. Če je mama pomembna za primarni odnos najožjih družinskih relacij, je oče za gradnjo socialnega jaza, ki ga bo hči prezentirala svetu. Seveda so tu še klasične vloge izbora seksualnega objekta ali objekta poželenja, kjer pa ni enoznačnih pravil.
Praksa je pokazala, da so pretirano zaščitniški očetje kamen spotike naravnemu razvoju dekličine samostojnosti. Pogosto smo priča, da se odrasle ženske, ki so bile pod budnim očesom očetove pretirane naklonjenosti, ne vedejo kot ženske, saj preprosto ne znajo biti samostojne, neodvisne in energijsko samosvoje. Kaj to pomeni? V prvi vrsti so kot takšne za nasprotni spol manj privlačne, saj ne žarijo tiste ženskosti ali izvorne seksualnosti, pač pa žarijo kot nedoletne deklice, ki čakajo očeta, da bo vse postoril namesto njih. Deklica si v puberti začne izgrajevati seksualno samopodobo. In takrat se praviloma od očeta odmakne. Izgradi svoj svet seksualnosti, kjer očetje izgubijo primarno vlogo učitelja in zaščitnika.
Odrasla ženska in odrasel moški morata biti sposobna samostojne presoje ter sprejemanja odgovornosti za lastne odločitve, četudi se izkažejo za napačne. A starši, ki onemogočijo otrokom, da bi se preizkusili v realnih življenjskih situacijah, jih oropajo razvoja in pristnega izkušanja življenjskih situacij, ki so lahko tudi nevarne. In ravno zaupanje, ki se izgradi med starši in otroki, omogoči notranjo stabilnost in realno samopodobo. Tako se generira uravnovešena samozavest. Vse avtentične izkušnje, ki jih izkušamo samostojno, nas izklešejo v naših posebnostih. Tako žarimo samosvoje in svetu dodamo lastno individualnost.
Moški, ki imajo potrebo po pretirani zaščiti lastnih deklic, ne zmorejo prekiniti vloge zaščitnika, kar kaže na drugo težavo. Deklice so vselej njih ego-posnetek ali približek, in zato nepristno ženstvene in manj privlačne za nasprotni spol. Pogosteje imajo težave pri iskanju partnerjev, saj se nihče od potencialnih snubcev ne vede kot »očka«.
Zakaj odrasel moški še vedno varno »drži svojo deklico«, ki lahko šteje že 30 let ali več, v primežu infantilnega pogojevanja? Ko mladim ženskam ne omogočimo prostora za osvajanje zunanjih svetov in notranjega, intimnega, jih oropamo za lastni razvoj. Za inteligentnost, ki se gradi prek izkušenj.
Največkrat se pokaže, da moški takšen, s sponami prepojen odnos kompenzirajo, najsi bo z nezadovoljnimi ženami/materami ali pa se vrtijo v nezrelih osebnostih strukturah, ko sami ne prečistijo lastnih egoističnih pozicij. Da so takšne relacije lahko tudi vir incesta, je znano. Neodvisna hči je izziv, podrejena pa vir napajanja za različne osebnostne manke.
Vaša situacija je alarmantna do tiste mere, ko se bo pokazalo, ali vaša hči lahko osvaja svet samostojno in se z njim spopada brez udobja varnosti vseh uhojenih poti, ki jih vaš mož tlakuje zanjo. Takrat, najpogosteje v adolescenci in v hčerinem odraslem življenju, se pokaže test vzgoje in vaša moč kot matere in žene. Svetujem vam, da se z možem oglasita pri terapevtu in začneta raziskovati vzroke, zakaj je hči postala »zbiralnik« projekcij vašega moža, lastnega očeta in vaše distance, ki je, glede na opisane razmere, razumljiva. Prepričana sem, da vam bo takšno strokovno posredovanje izredno koristilo. Srečno!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: