Sin me izsiljuje za denar, a si ne upam povedati možu, ker bo znorel

Pozdravljeni, 

imam sina najstnika, ki ga puberteta zelo premetava. Ima družbo vrstnikov, s katerimi preživi veliko časa. Pred nekaj meseci sem začela opažati, da mi zmanjkuje denar iz denarnice. Posumila sem na sina in on mi je priznal. Takrat je rekel, da denar potrebuje za družbo. Nekajkrat sem opazila tudi, da je prišel omotičen domov. Da spije kakšno pivo preveč, bi še lahko sprejela. Ne upam pa si pomisliti, da bi začel uživati mamila. 

Možu si ne drznem povedati, ker se bojim, da bo znorel nad sinom. Veliko mu tudi sicer prikrivamo, ker se bojimo njegovega nasilja. Doma živimo skromno, saj najini plači komaj zadoščata za vse stroške. Delam v takšni službi, kjer nas izkoriščajo, kolikor morejo. Zgodi se, da me šef pokliče tudi zunaj delovnega časa in moram priti na delo. Nihče si ne upa pritožiti, ker nam takoj zagrozijo, da lahko gremo, če nam kaj ni všeč. Zaradi tega sem napeta in utrujena. Na otroka pogosto zavpijem, ker preprosto nimam živcev, da bi se ukvarjala še z njunimi problemi. Kadar grem v šolo, moram poslušati pritožbe učiteljic. 

Vem, da nisem dovolj dobra mati in se z otrokoma premalo ukvarjam. Zdi se mi tudi, da mi mož ne stoji dovolj ob strani. Pogosto pride pozno domov, ker gredo po službi še na pijačo. Najbolj pa me skrbi za sina. Izsiljuje me glede denarja. Kaj če bo zabredel v mamila? Kaj naj storim? Od skrbi se mi kar meša. Mi lahko pomagate z nasvetom?

Draga bralka, 

vaša skrb je razumljiva in na mestu. Verjamem, da se vam »meša« od nje. Soočate se z resnimi težavami, v katerih ste bolj ali manj osamljeni. Še več, ker se bojite moževega izbruha, ste pripravljeni sinu dajati potuho, kraja denarja je ostala vajina skrivnost, vi pa mu ga še kar dajete. Skrivanje na eni strani in neukrepanje na drugi pa lahko pripeljeta do nerešljive situacije.

Poskusiva najprej analizirati vaš položaj. Strah, ki ga čutite do moža, veliko pove o vajinem odnosu. Imam občutek, da si je prisvojil vlogo poglavarja družine, vam pa odredil položaj podrejenega. Zelo verjetno zahteva od vas in vaših otrok brezpogojno poslušnost. Če stvari ne gredo po njegovem, ste v nevarnosti pred psihičnim in morda celo fizičnim nasiljem. Dokler sta bila otroka še majhna, so bile tudi težave majhne. Z njunim odraščanjem pa se je breme težav povečalo. In prispeli ste do točke, ko jih ne morete več obvladati.

Otroka ves čas opazujeta odnos med starši in se nanj odzivata. Vidita, da se njuna mati podreja diktatorskemu očetu, na drugi strani pa, da njun oče drugače kot z nasiljem ne zna obvladovati položaja. Na eni strani čutita, da njuna mami ni dovolj močna, da bi se soočila s svojim možem, na drugi pa, da je njun oče tudi šibkega karakterja, saj drugače kot s silo ne more uveljaviti svoje volje. Otroka prav dobro čutita, da ju takšno okolje utesnjuje. Posledično iščeta vzornike zunaj svoje družine. Ko jih najdeta, postanejo njuni »nadomestni starši«. Tako kot sta nekoč popolnoma zaupala vam, zdaj zaupata njim. Postaneta dojemljiva za njihove ideje in vrednote. Pogosto ti vzorniki pridobivajo simpatije svojih občudovalcev z dejanji, ki jih povzdigujejo v njihovih očeh. Govorim o dejanjih, ki ne sodijo v nabor obče sprejemljivih, na primer popivanje, kajenje trave, različna objestna dejanja in podobno.

Vaš sin je dejansko v nevarnosti. Ker pa ne poznava vseh okoliščin, se ne prenagliva. Sum obstaja, toda dokler ga ne morete potrditi, upajte na najboljše. Če spije sem in tja kakšno pivo preveč, to še ne pomeni, da je odvisnik od mamil. Vaša stabilnost in mirnost sta v teh trenutkih zelo pomembni.

Kako pa se lotiti težave? S sinom se morate pogovoriti. Naj bo to umirjen pogovor, v katerem bosta skupaj pretresla vidike nastalega položaja. Sin naj v vas najde sogovornico, ki mu lahko zaupa, se nanj zanese in mu odkrito spregovori o svojih dejanjih pa tudi občutjih. Vedeti mu morate dati, da bo vse, kar se bosta pogovarjala, ostalo med vama. Če se bo upiral privoliti v pogovor, mu lahko mirno poveste, da vam v tem primeru ne bo preostalo nič drugega, kot da boste vključili v zadevo njegovega očeta. To bi moralo zaleči. Če pa ne bo, vam ne preostane nič drugega, kot da svojo grožnjo uresničite. Zavedajte se, da s potuho, ki mu jo dajete, do sina ne izkazujete naklonjenosti in ljubezni, temveč svojo nemoč. Pravzaprav želite ustreči sami sebi.

Sinova dejanja morate razkriti in ugotoviti, kako nevarna so! To morate storiti ne glede na ceno, ki jo utegnete plačati, in višino, ki jo zna postaviti vaš mož. Dosti višjo ceno namreč lahko plačate vi in vaš sin, če boste tolerirali njegovo vedenje. Pravo ljubezen do sina boste pokazali tako, da boste šli prek sebe. Za to boste morali zbrati pogum, vendar se zavedajte, da je sreča pogosto na strani pogumnih. Dobro razmislite vse skupaj. Lahko si tudi zapišete, kaj so vaše prednosti in kaj slabosti, kje so nevarnosti in kaj so priložnosti. Bolj ko boste pripravljeni, bolj boste samozavestni in laže vam bo uspelo. Čas je tudi, da spremenite svoj položaj v zakonu, in morda je ravno zdaj napočil trenutek, da to uresničite. Vso srečo vam želim!