Povejte staršem, kaj doživljate ob prepirih

Ko otroci zapuščajo družino in se osamosvajajo, se kriza v odnosu med starši rada pojavi. Za vse družinske člane je to velika sprememba. Življenje staršev se temeljito spremeni. Pogosto začutijo praznino, ki jo težko sprejmejo. Kar naenkrat imajo več časa, ni več časovno zahtevnega usklajevanja skupnega družinskega življenja, ni več stalne skrbi za potrebe otrok. Manj je tudi druženja z njimi.

Krize staršev se pokažejo predvsem takrat, kadar sta partnerja med seboj premalo povezana. Nekateri pari ob vsakdanjih obveznostih in hitrem življenjskem tempu nezavedno pozabijo na partnerski odnos in se počasi odtujijo. Tega še opazijo ne, dokler so zasuti z delom in skrbjo za otroke. Ko ostanejo sami, stiska udari na dan. Nekaterim uspe krizo prebroditi, se znova zbližati in ostati skupaj. Uspe jim razviti drugačne odnose z otroki, sprejmejo, da so odrasli, in spoštujejo njihovo avtonomijo. Veselijo se vnučkov in se jim z vso ljubeznijo posvečajo. Njihovo življenje dobi nove razsežnosti, ki jih izpolnjujejo in radostijo. Tisti, ki jim to ne uspe, postanejo z življenjem nezadovoljni, zagrenjeni, nekateri se tudi razidejo.

Razumem vaše počutje ob dejstvu, da vsak dan doživljate prepire staršev in si želite, da bi jim lahko pomagali. Žal pa to ni v vaši moči. Kot hčerka ste z njimi močno čustveno povezani in z njunim konflikti obremenjeni. Prav zato ste najmanj primerna oseba, ki bi lahko pomagala. Poleg tega ste premladi in neizkušeni, radi imate starše in želite jim najboljše. Zaradi čustvene prepletenosti z njimi, mladosti in s tem povezane nezadostne osebnostne zrelosti, ki jo boste pridobili z življenjem in z leti, ter zaradi pomanjkanja strokovnega znanja jim ne morete pomagati. Veliko pa lahko naredite, če poznate njihove dobre prijatelje in jih prosite, naj se z njimi pogovorijo. Saj odnos staršev med ljudmi, s katerimi se dobro poznajo, verjetno ni več skrivnost. Tudi vi kot hčerka lahko posežete vmes tako, da jim poveste, kako vi doživljate njihov odnos, kako ob tem trpite, in prosite, naj vendar poiščejo strokovno pomoč, ker prepiranje ne pelje nikamor. Veliko možnosti je, da bi jim terapevt lahko pomagal, če se bodo le potrudili za to. Z vami skupaj upam, da jim bo uspelo.