Pozdravljeni!
Sem v hudi življenjski stiski. Živim z možem alkoholikom. Nekoč sem še verjela, da bo nehal piti, zdaj pa vem, da ne bo. Problem je tudi, da postaja vse bolj nesramen, lažniv in brezbrižen. Star je 60 let in očitno je ves prepit, ne čuti oziroma ne izraža več nobenega obžalovanja, ne izreče opravičila, nič od tega.
Ko sem ga vprašala, ali misli nehati piti, mi je prvič odgovoril, da mi na to ne more odgovoriti pritrdilno. To, da se vozi pijan, mi je grozno, enkrat bo koga povozil. Ne vem, ali naj obvestim policijo, preden bo prepozno. Že nekajkrat sem razmišljala o tem, a se bojim, kaj bi mi policija rekla na to.
Prebrala sem, da pri dolgotrajnem in intenzivnem pitju odmirajo tudi možgani. Z alkoholikom se je nemogoče pogovarjati in v tem boju sem ostala sama. Nekaj ljudi mu je reklo, kaj je narobe z njim, ali se zaveda, kaj počne sebi in družini, a mu ni mar. Najprej pije sam doma, potem se pijan usede v avto in odide k skupini pijancev, kamor gre skorajda vsak dan, in pije in pije.
A pravo vprašanje je pravzaprav, kaj je z mano narobe, da vztrajam pri takem človeku. Sama sebi ne znam razložiti, zakaj sem tako šibka in neodločna. Se bojim osamljenosti? Bojim se tudi, da je mož že načel moje zdravje. Prosim, pomagajte mi razrešiti moje brezizhodno stanje.
Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem.
Vaša zvesta bralka Anka iz okolice Kopra
Odgovarja dr. Marjeta Ritchie, klinična psihologinja
Spoštovana gospa Anka
Zavedam se, da ste ujeti v zelo zahtevno in čustveno naporno situacijo, saj so vaša vprašanja povezana s številnimi kompleksnimi izzivi, ki so lahko zelo težki za obvladovanje in jih doživljate vsak dan. Povsem razumljivo je, da se sprašujete, zakaj ostajate v odnosu, ki vam povzroča toliko bolečine. Dolgotrajne zveze ustvarijo občutke navezanosti ali vzbudijo upanje, da se bo partner spremenil. Upanje je prepričanje o možnosti boljšega jutri, ki nas nosi skozi najtemnejše trenutke življenja.
Pogosto se ujamete v misli, da je z vami nekaj narobe, ker kljub vsemu vztrajate. To vprašanje kaže globoko notranjo zbeganost in nemoč – razumljivo je, da hkrati čutite upanje, ljubezen in strah pred tem, kaj bi se zgodilo, če bi odnos zapustili. Vztrajanje ni znak šibkosti, ampak izraža ...
