Sem sužnja moža, ki ves denar zagoni za pijačo in nas pretepa

Moj mož pije že dvajset let. Pil je že, ko sva hodila, in tudi še ko sva se poročila. Upala sem, da ga bo družina spravila v red, a ni bilo tako. Ima 41 let, jaz pa 37. Imava tri otroke, najstnike. Oba sva zaposlena. Upala sem, da bodo v službi zahtevali zdravljenje, vendar si mu nihče ne upa nič reči, ker ima pač vodilno delovno mesto. 

Doma je vedno huje. Vsak dan je pijan. Kadar je zraven še slabe volje, me pretepa. Pogosto se fizično znese tudi nad otroki. Nič mu ne smemo reči, vedno pa mora biti zanj vse skuhano, oprano in pospravljeno. Nikoli ne prispeva denarja za gospodinjstvo, vse, kar zasluži, porabi sam. 

Zadnje čase pije samo še viski. Skrbi me za otroke, ki v šoli popuščajo in se družijo s čudnimi vrstniki. Moža sem že večkrat poskušala prepričati, naj gre na zdravljenje, a vztraja, da nima nobene težave, da je vse le plod moje domišljije. Kaj lahko sploh še storim, da bi bila naša družina takšna, kot mora biti?

Spoštovana gospa, najbrž povsem dobro veste, da mož trpi zaradi kroničnega alkoholizma. Za ta sindrom zasvojenosti obstajajo dobre možnosti zdravljenja, in sicer tako ambulantnega kot v bolnišnici. Vendar pa mora alkoholik sam privoliti v to, da se bo zdravil, družinski člani pa morajo pri obravnavah sodelovati. Proces je dolgotrajen. Ne obsega samo abstinence, ampak tudi spremembo življenjskega stila, ki se mu mora prilagoditi vsa družina. Vaša vloga pri tem, da sprejme zdravljenje, je aktivna, ne morete pa preložiti na druge tistega, kar morate pač storiti sami. Če mu otroci in vi toliko pomenite, da bi se bil pripravljen odreči alkoholu, morate odločneje kot doslej zahtevati od njega, naj se zdravi.

Skrbi pa me, ker vas vse pretepa. Če ste se vi sprijaznili s tem, prav. To je vaša svobodna odločitev. Kako pa morete dopustiti, da pretepa otroke, ki si sami ne morejo pomagati, je druga stvar. Sami opažate, da z njimi ni vse tako, kot bi moralo biti. V šoli niso uspešni, iščejo si čudno družbo, vsega, kar doživljajo, pa najbrž niti ne veste. Najhujše posledice moževega alkoholizma in vaše strpnosti bodo trpeli prav vajini otroci.

Kot naslednja rešitev, če zdravljenje odpade, se ponuja ločitev. Družina, kot si jo vi predstavljate in kot se razume od srednjega veka, že zdavnaj ni več temelj naše družbe. Bolj so to skupnosti, ki temeljijo na spoštovanju, podpori, pripadnosti in so dovolj odprte, da se skoznje pretakajo različne misli, pogledi in ljudje. Malo se ozrite okoli sebe in videli boste, da ne bi bili osamljeni, najbrž manj, kot ste zdaj.

Mogoče bi bilo za začetek za vas lažje, da se pogovorite s strokovnjakom, se vključite v katero od skupin svojcev, preberete čim več strokovne literature o alkoholizmu in njegovih posledicah ter tako dobite čim več informacij.

Vzemite si čas in temeljito razmislite, kaj boste storili, in pri tem vsekakor mislite tudi na otroke! Vedite pa, da kakor koli se boste odločili, pot ne bo lahka, vendar imate možnost, da zaživite lepše kot zdaj.