Šef nam plač in regresa ne izplačuje redno. Je to zakonito in kaj lahko storimo?

Zaposlen sem v podjetju, v katerem se plače ne izplačujejo redno, pa tudi druge pravice (dopust, regres, bolniška odsotnost) si direktor razlaga precej po svoje. Regres recimo izplača šele po dopustih, septembra, češ da prej ni denarja.

Ob nedavni aferi poslanca Mijiča se sprašujem, ali naša zakonodaja res dopušča take manevre, kot so prepis prezadolženega podjetja, izigravanje pravic delavcev, neredne plače, regresi.

Kaj lahko pravnega storimo tisti, ki nas šefi izigravajo?

Bralec

Odgovarja mag. Boštjan J. Turk, pravnik: 

Zahvaljujem se vam za aktualno vprašanje. Primer poslanca Mijiča je žal le vrh ledene gore, saj je afera prišla v javnost predvsem zaradi dejstva, da gre za izvoljenega predstavnika ljudstva, ki bi moral biti že po črki zakona zgled vsem državljankam in državljanom, poleg tega je s svojim skrajno nespoštljivim ravnanjem in otročjimi manevri še dodatno podžgal gnev in ogorčenje tako laične kot tudi strokovne javnosti.

Pravniki se namreč v praksi srečujemo s številnimi podobnimi ali včasih še hujšimi kršitvami delovnopravne, socialne in druge zakonodaje. Skupni imenovalec vseh teh kršitev je, da delavci svojih pravic ne poznajo (dovolj dobro) ali pa jih celo poznajo, a se zaradi strahu pred delodajalčevimi povračilnimi ukrepi ne upajo ukrepati.

Kolikor bolj je delavec zamenljiv, toliko bolj je izpostavljen nevarnosti, da se mu bodo dogajale krivice v delovnem razmerju. Pomemben dejavnik je tudi značaj. Upogljivi, značajsko šibkejši delavci s slabo samopodobo so voda na mlin delodajalcem, ki množično kršijo zakonodajo in poslovno moralo. 

Naj se vrnem k vašemu vprašanju. Vse, kar ste navedli, je seveda protipravno.

Če podjetje postane insolventno, mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar pa najkasneje v enem mesecu od nastanka insolventnosti, vložiti predlog za začetek postopka insolventnosti, saj je prav ta namenjen zaščiti upnikov in zaposlenih. 

Čeprav sama prodaja podjetja ne vpliva na obstoj terjatev upnikov kot tudi ne na dolžnost izplačila plač delavcem (te obveznosti kljub prodaji obstajajo še naprej), pa tako poskušajo podaljšati njihovo agonijo. Gre za tipičen primer zlorabe pravic, ki lahko vodi tudi v kazensko odgovornost poslovodstva zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov ali kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev.

Kar zadeva izplačilo plače in regresa, je zakon jasen kot beli dan. Delodajalec mora delavcu izplačati plačo najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec, regres pa najkasneje do 30. junija tekočega leta, v katerem je nastala pravica do regresa. Le izjemoma – če delodajalec izkaže prehodne težave z likvidnostjo – se lahko rok podaljša do 1. novembra, a le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja skupaj: 1.) resna nelikvidnost delodajalca, 2.) možnost podaljšanja roka mora biti tudi izrecno določena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Izplačilo regresa septembra, z argumentom, da prej ni bilo denarja, je v posmeh delavcu. Če delodajalec nima denarja za izplačilo regresa, to ni problem delavca, ampak delodajalca. 

PREBERITE ŠE -> Delodajalec mi je odobril dopust, tik pred odhodom pa prepovedal, da grem 

V primeru nerednega izplačevanja plač in regresa ima zaposleni na voljo številne varovalke. Sam vselej priporočam postopen, a obenem odločen pristop. Najprej pisni opomin delodajalcu z jasno določeno zahtevo glede roka izplačila, če to ne prinese rezultata, naj sledita obvestilo delovni inšpekciji in opomin pred začetkom izvršilnega postopka zoper delodajalca. Naj omenim, da je plačilni list, ki izkazuje plačo, verodostojna listina, na osnovi katere lahko delavec sproži (hitri) postopek izvršbe zoper delodajalca. 

Zavedam se dejstva, da gre včasih pri teh postopkih za tvegano ravnanje, saj pravni spori povzročijo poslabšanje odnosov med delodajalcem in delavcem. A vendar brez nič ni nič.

Zaposleni bo s tem, ko bo od delodajalca zahteval, naj izpolnjuje svoje dolžnosti do njega, pokazal pravi značaj in obenem nakazal, da se ne boji njegovih morebitnih represalij. Njegov opomin je ne nazadnje znak, da se z delodajalcem ne želi iti sodnih bitk, ampak bi rad spor rešil miroljubno, zunajsodno.

Poleg tega je že skrajni čas, da zoper različne manipulatorje, nesposobneže in barabe, ki se pojavljajo v slovenskem poslovnem okolju in so običajno kar nekaj korakov pred (pogosto neukimi) delavci, ukrepa strogo in odločno.

Vsem izigranim delavcem zato svetujem, naj stopijo iz območja udobja (ki to niti ni več), se napotijo do ustreznega pravnega strokovnjaka in zaščitijo svoje pravice, da se jim ne bo ponovila usoda, ki je doletela delavce poslančevega podjetja.