Šef me sili na službene zabave, kjer se dogaja pravi poden

Zelo bom vesel vašega nasveta. Sem še mlad, 28-letni ekonomist, ki sem dobil službo v eni od borznoposredniških hiš. Plača je solidna, se ne pritožujem. Odveč bi bilo poudarjati, da mi redna služba v teh težkih časih veliko pomeni, saj vsi vemo, kako težko mladi danes pridemo do zaposlitve. No, meni se je služba ob nedavnem dogodku uprla in zdaj bijem hude notranje bitke glede tega, ali naj sploh še vztrajam na tem delovnem mestu. 

Za kaj je šlo? Šefi v podjetju so vsem zaposlenim vključili v pogodbe o zaposlitvi klavzulo, v skladu s katero se moramo udeleževati tudi različnih zasebnih zabav in izletov, ki jih organizira podjetje. Bojda naj bi bilo to pomembno za dejavnost podjetja. Prav te zasebne zabave so se mi uprle, saj sem se na njih prisiljen družiti z zelo spornimi ljudmi, ki so moralne »ničle«. Gre za nekakšno namišljeno poslovno »elito«. Med njimi so tudi stari znanci iz slovenskih tranzicijskih zgodb, ki se pogovarjajo samo o tem, kako kakšno podjetje izčrpati in ga prodati, kako se znebiti odvečnih delavcev, kako »podmazati« kakšnega vplivneža ipd. Skratka – poden. O tem, da gre za »poden«, s katerim se nočem družiti, sem povedal tudi šefu, a mi je to zelo zameril in zdaj nad mano izvaja mobing ter mi grozi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. 

Doma so me vzgajali v poštenjaka, ki lahko v karieri napreduje le s pridnim delom in zdravo ambicioznostjo. Ta vrednostni sistem se zdaj podira pred mojimi očmi. Prosil bi vas za malo moralne in pravne opore. Kaj lahko naredim? Ali lahko zato, ker bi odklonil udeležbo na teh zabavah, ostanem brez službe?

Že odlični rimski komediograf Publij Terencij Afer je dejal: »Obsequium amicos, veritas odium part« – z ustrežljivostjo si pridobiš prijatelje, z resnico pa sovražnike. No, morda Publij ni imel v mislih tudi tistih pravih prijateljev. Dejstvo pa je, da njegovo modro mnenje še kako velja v realnem, še toliko bolj pa v poslovnem svetu.

Če bi bili lepo tiho in bi se na teh zabavah le hipokritsko smehljali ter japijem držali »štango« pri njihovih »umnih« poslovnih debatah, bi verjetno precej bolje prišli skozi. Obdržali bi zaposlitev, dobro službo, ter si verjetno odprli marsikatera poslovna vrata. Nekateri to počnejo mojstrsko. Dvakrat na mesec si nadenejo masko, širok »hollywoodski« nasmešek, si natočijo kozarček šampanjca, naštudirajo puhli tajkunski sleng in velemojstrsko zablefirajo med svojimi ideološkimi sovražniki. In tako postanejo člani kluba. Je pa treba imeti za tako vlogo precej diplomatskega talenta in kar debelo kožo. No, vaja dela mojstra.

Vi ste se odločili, da se teh igric ne boste šli, in ste šefu povedali, da druščina, s katero se vam je bilo namenjeno družiti na zasebnih zabavah, ni na vaši (moralni, intelektualni, vrednostni) ravni. Čeprav ste si s tem verjetno zaprli marsikatera vrata, ste dokazali, da ste moralno ambiciozen človek močnega značaja, predstavnik žal preredke vrste samozavestnih in krepostnih ljudi. Ste tak »frajer«, da se vam tega ni treba iti. Vaše dejanje stoodstotno podpiram in verjamem, da boste s svojim značajem in strokovno usposobljenostjo hitro našli službo, v kateri se boste precej bolje počutili.

Vašo dilemo nedvomno doživlja še mnogo drugih ljudi. Morda ne v tako hudi obliki kot vi, a vendarle. Ne upam si niti ugibati, koliko poštenjakov, nadarjenih in dobrih strokovnjakov mora zaradi ljubega kruhka vsakdanjega prenašati nadvlado nesposobnih, primitivnih in pokvarjenih šefov. No, sam sem do takih ljudi tudi rahlo kritičen. Če se čutijo dovolj dobre in samozavestne v svojem poklicu, bi morali tudi malo tvegati in se podati na samostojno pot. Jasno je, da jih čaka križev pot, verjetno poln kriznih trenutkov in odrekanja, toda ovire obstajajo zato, da jih preskočimo, mar ne?

Še glede vprašanja, ali lahko zaradi odklonitve udeležbe na zasebnih zabavah ostanete brez službe. Odgovor bi bilo treba poiskati v vaši pogodbi o zaposlitvi. Če spada udeležba na zasebnih zabavah med vaše obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, bi bila lahko neudeležba na njih tudi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca, saj jo lahko ta izredno odpove, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Seveda pa je povsem drugo vprašanje, kako so zasebne zabave povezane z vašimi obveznostmi po pogodbi o zaposlitvi. Če to niso, ampak so denimo namenjene le neformalnemu druženju, razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi odpade. In ne le to – delodajalec lahko zaradi mobinga, ki ga izvaja zoper vas, tudi odškodninsko odgovarja.