Prizora, ko je ležal v njej, se ne morem znebiti

Poročena sem že dvanajst let. Nekje na polovici sem moža ujela pri varanju. Dobesedno. Prizor, ki se je nudil mojim očem, ni bil prijeten. Čeprav se je izgovarjal, da je bilo prvič, mu nisem verjela. Začela sva obiskovati družinskega terapevta. Tam sem izvedela, da je bilo varanje nekakšen hobi, ki se mu je posvečal v času, ko bi moral biti doma, z otrokoma. V varstvo ju je vozil k mami, on pa je šel po svoje. Zdravljenje najinega odnosa je trajalo precej časa. Na videz se danes zdi, da je spet vse tako, kot bi med zakoncema moralo biti. Žal ni, saj se prizora, ko je ležal v njej, ne morem znebiti. Vsakokrat, ko se me mož dotakne, si ga proti svoji volji prikličem pred oči. To sluti tudi on, zato so najini telesni stiki vedno redkejši. Naj povem, da je do otrok dober in ga imata rada, tudi do mene je pozoren in zelo ljubeč, bolj kot kadarkoli prej. Vse bi bilo lepo in prav, če bi lahko pozabila, kar sem videla. Najraje bi mu predlagala ločitev, a vem, da bi prizadela otroka in tudi sebe. Življenje, ki ga živiva, pa tudi ni ničemur podobno.

Lara

Odgovarja Milena Miklavčič

Kako malo je včasih treba, da se odnos, ki se nam je zdel varen in ljubeč, spremeni v pekel! Prizor, na katerega človek nikoli ne bi smel naleteti, zadošča, da nič več ni tako, kot je bilo.

Ko ste moža zalotili med spolnim odnosom z drugo žensko, se vam ni le podrl svet, doživeli ste šok, ki je v vas pustil globoko in še zmeraj nezaceljeno ter bolečo rano. Človek bi zelo rad pozabil in živel naprej, a možgani so včasih kruti arhivarji. Kar se da natančno shranijo prav tisto, kar bi mi najraje izbrisali.

Še danes kakor v počasnem posnetku vidite, kaj je počel z drugo žensko. Vračajo se tudi najmanjše podrobnosti: položaj njunih teles, oblačila na tleh in njegov pogled, ko vas je zagledal. V trenutku, ki vas je zaznamoval, ste se soočili tudi z moževimi lažmi, skrivalnicami in izdajo. V nekaj sekundah se je vse, kar sta zgradila, razbilo na tisoče koščkov.

Bolj ko se poskušam vživeti v vaše počutje, bolj razumem, zakaj se vam prizor vrača prav med vajino telesno bližino. Glava vam govori, da ste tepka, saj je od takrat minilo že šest let in bi bil že čas, da pozabite, telo pa se upira in vas ne uboga.

Razmišljate, kaj pa, če je z menoj kaj narobe. Sprašujete se, ali ste postali ženska, ki ji za spolnost ni več mar. Kako je mogoče, da kljub večletnim terapijam zavračate ljubečega moža? Takole vam povem: v nobenem primeru niste ne eno in ne drugo, le vaše telo vas na prav poseben način »brani« pred novim razočaranjem in ponižanjem.

PREBERITE ŠE -> Sestro sem dobil, ker se je staršem zdelo, da sem intelektualno podhranjen

Na terapiji ste celo izvedeli, da je bilo varanje njegov »hobi«. Prevedeno v vsakdanji jezik: med varanjem se je sprostil podobno kot na ribolovu ali kolesarjenju. Je njegova mama vedela, kaj počne, glede na to, da je otroka vozil k njej v varstvo, medtem ko je odhajal k drugim ženskam?

Pišete, da je danes do vas pozoren in ljubeč ter da je dober oče. Prav je, da ste to opazili in priznali. Marsikdo ne bi. A njegova prijaznost preteklosti ne more izbrisati, lahko pa postane trden temelj za nekaj novega, kar bo koristilo obema. Se strinjate?

Preden nadaljujem, bi vam še nekaj položila na srce: zelo iskreno se boste morali vprašati, ali si moža še zmeraj želite kot moškega ali hočete le ohraniti družino, varnost in zakon.

Ločitev bi bila v vaši zgodbi zadnja stvar, ki bi vam jo predlagala. Veliko pomembnejše od moževih besed in obljub bo njegovo ravnanje: ali bo znal biti potrpežljiv in sprejeti, da se brezpogojna ljubezen ne vrne na ukaz. Če vas ne želi izgubiti, bo privolil, da se začneta telesnosti učiti od začetka, in to skupaj. Morda bodo postali trenutki, ko se bosta znova odkrivala in se počasi predajala drug drugemu, tisti »film«, ki bo nadomestil tega, ki vas danes spravlja v obup.

V starih časih bi vam verjetno rekli: »Stisnite zobe, ne komplicirajte in še naprej opravljajte zakonske dolžnosti.« Od mene tega ne boste slišali. Spolnost, v katero bi se silili, da mož ne bi bil užaljen ali nezadovoljen, bi bila zadnja stvar, ki bi vam jo priporočila.

Ne bi bilo nič narobe, če se sami ali skupaj posvetita tudi odpuščanju. To v nobenem primeru ne bo nekakšno »darilo« njemu, temveč velikanska razbremenitev za vašo dušo. Ko iskreno odpustimo, se zavestno odpovemo nenehnemu kaznovanju sebe in tudi »krivca«. Odpustiti ne pomeni pozabiti. Lahko pa zgradita nekaj novega, če bosta pri tem sodelovala oba. In prav to je tisto, kar bi vam(a) toplo priporočila.

Z možem se bosta morala še enkrat zelo odkrito pogovoriti. Pogovor naj ne bo še en obračun o podrobnostih njegovega varanja, temveč dogovor o tem, kaj od njega potrebujete za lepši jutri. Njegova ljubezen se bo pokazala predvsem v tem, ali vas bo sposoben poslušati brez jeze in užaljenosti.

PREBERITE ŠE -> Streznil se je in me hoče nazaj

Začnita iskati bližino na najbolj preproste načine. Zvečer naj vas objame, ne da bi objemu moral slediti spolni odnos. Držita se za roke, božajta se tudi, ko skupaj sedita na kavču. Lahko vam zmasira ramena, vendar se prej jasno dogovorita, da se bo pri tem tudi končalo.

Če se bodo stari »filmski prizori« v vaši glavi kljub prijetnim občutkom začeli ponovno predvajati, mu recite, dovolj. Mož se mora takrat ustaviti, ker bo le tako vaše telo počasi dobivalo zaupanje vanj.

Če vas tudi spalnica spominja na leta napetosti, jo lahko skupaj preuredita. Še bolje bi bilo, da si za počitek v hiši izbereta drug prostor. Opazujte se, kdaj vam je prijetno v njegovem objemu, kdaj se počutite varno in mirno in kdaj si zaželite še več njegove bližine, četudi samo za hip.

Hipotetično se lahko zgodi, da bo ves trud za boljše odnose med vama zaman. Takrat boste morali dati to, kar imate, na eno stran tehtnice ter svojo prihodnost na drugo. Ne nazadnje tudi otroci ob sebi potrebujejo odrasle, ki so drug do drugega iskreni, sproščeni in spoštljivi.