Pri 67 bi me hčerka in njen mož rada strpala v stanovanje, ker hočeta mojo hišo

Pozdravljeni,

stara sem 67 let in imam veliko hišo v Ljubljani. Moja hčerka meni, da bi bilo najboljše, da se ona z možem preseli v hišo, mene pa bi nastanila v najemniškem stanovanju. Ideja mi ne diši, ker imam svojo hišo res rada, imam tudi čudovit vrt, za katerega skrbim vsak dan, pa še prijateljice me pogosto obiskujejo. 

Skrbi me za hčerko in bi ji rada pomagala pri bivanjski situaciji, a ne tako, da jaz ostanem brez doma, kjer sem si ustvarila tako lepo življenje. Zanima me vaše mnenje.

Pozdravljeni,

V naši kulturi je pogosto, da starši postanejo žrtve, ki bi naredile vse za svoje otroke, a resnica je, da vsak otrok odraste v človek, ki mora biti tudi sam svoj sreče kovač in si ustvariti življenje. Naloga staršev je, da otroka naučijo samozavesti in ga opremijo s kompetencami, da se zna soočiti z življenjem, se postaviti zase in poiskati srečo, nikakor pa ni nujno, da mu do konca življenja streže in išče ugodnosti.

Prav to je tisto, česar bi se morala naučiti vaša hči in njen mož. Če si želita hišo, naj naredita načrt, kako bosta zaslužila zanjo, ne pa da se zanašata na vašo uslužnost. Seveda ji lahko pri tem pomagate, kolikor ste zmožni, a to še ne pomeni, da jima morate izročiti ključ in se izseliti. Malo stvari v življenju je podarjenih, in s tem, ko bi hčerki podarili hišo, ki ste jo sami ustvarili, bi ji naredili medvedjo uslugo, saj mora kot odrasla oseba dojeti, da brez lastnega truda ne pridemo daleč.  

Svetujem vam, da se s hčerko pogovorite, povejte ji, da ste ji pripravljeni stati ob strani, a da ne morete živeti življenja namesto nje. Razložite ji, zakaj selitev za vas ni rešitev in jo spodbudite, da z možem najdeta drugačen načrt za nakup svoje hiše. Ostanite močni in ne popustite manipulacijam, hčerki pa povejte, da je tudi njena sreča na dosegu rok, če se bo le potrudila zanjo.