Pri 45 sem sama in neporočena, ker dvomim, da je kje moški, ki bi zdržal z mano

Stara sem 45 let. V življenju sem imela več slabih kot dobrih trenutkov. Domnevam, da zaradi moje osebnosti. Sem namreč vase zaprta in zato zelo zadržana v odnosu do drugih. Zaprtost mi tudi preprečuje, da bi bila iskrena do ljudi. Nikoli ne pokažem pravih čustev, ampak jih zatrem. Kadar se znajdem v neposrednem stiku z ljudmi, sem težko prijazna, še več, postanem prav nedostopna in hladna. Skratka, težko pokažem nekomu, da ga imam rada.
Zavedam se, da se s takšnim vedenjem oddaljujem od ljudi, čeprav tega ne želim. Zdi se mi, da se me zato izogibajo, saj ne sprejemajo vase zaprtih ljudi. Takšne najbrž raje obrekujejo. Še posebno težko izražam čustva v skupini, malo lažje mi je, če sem z nekom sama, vendar se še takrat zapletem. Če mi kdo pokaže posebno naklonjenost, se nanj zelo navežem, vendar imam v takšnem odnosu slabo vest, ker ne znam vračati pozornosti oziroma naklonjenosti.
Imela sem kar nekaj prijateljic, a sem jih izgubila prav zaradi svoje osebnosti. Nisem se poročila, ker se sama sebi zdim dolgočasna in mislim, da ni moškega, ki bi bil pripravljen živeti s takšno žensko.
Kako naj se spremenim? Kako naj se vedem med ljudmi? Prosim, pomagajte mi.
Bralka
Osebnostno lahko napredujemo in rastemo vse življenje
Pismo, ki je pravzaprav samoanaliza vaše osebnosti, si zasluži še prav posebno spoštovanje in pozornost. Mnogo poguma in iskrenosti je treba, da se človek sooči s samim seboj in prevzame odgovornost za lastno zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo.
Mnogo kronično nezadovoljnih posameznikov zato raje beži v svet najrazličnejših omam in zasvojenosti, samo da se jim ni treba spoprijeti z resničnostjo in vlogo, ki jo igrajo v njej. Nekateri to počnejo vse življenje in iščejo vzroke za nezadovoljstvo v najrazličnejših zunanjih okoliščinah, predvsem pa v ljudeh, ki jih obkrožajo. Huda notranja stiska, ki jo posameznik doživi zaradi različnih vzrokov, je tisto, kar človeku omogoči, da postane sposoben videti sebe in druge v povsem drugačni, mnogo bolj realni perspektivi. Iz stiske se rodi tudi moč, ki je potrebna vsakomur, da se lahko odloči za pot preobrazbe. Kadar koli se to zgodi, ni nikoli prepozno, vedno je čas, da naredimo še nekaj zase in s tem tudi za druge. Osebnostno lahko napredujemo in rastemo vse življenje.
Vsi vemo, da nas deloma določa dednost, prav tako in morda še pomembnejši vpliv na osebnostni razvoj pa imata okolje, v katerem se rodimo in odraščamo, in v tem okviru predvsem naša družina. Vsak otrok potrebuje od trenutka, ko se rodi, dovolj varnosti, sprejetosti in ljubezni. Le v družini se lahko nauči ravnati s čustvi, jih ustrezno izražati, sprejemati in dajati ljubezen. Če živi s čustveno hladnimi ali zavrtimi starši, ne more dovolj razviti svojih zmožnosti čustvovanja, in to ga ovira, da bi se lahko razvil v čustveno zrelega odraslega človeka.
Sami sebe doživljate kot vase zaprto oziroma introvertirano osebo, kot temu pravimo s tujko. To lastnost pravilno povezujete s težavami, ki jih imate v medosebnih odnosih. Želite se spremeniti, radi bi uresničili svojo naravno potrebo po večji povezanosti s soljudmi, želite se jim bolj odpreti in razviti tudi sposobnost sprejeti druge. Že dejstvo, da ste v pismu ubesedili tako intimno izpoved in s tem seveda tudi želje po lastni spremembi, govori o vaši notranji energiji. Določite si realne cilje, trdno verjemite vanje in jim sledite. V življenju lahko dosežemo le to, v kar resnično verjamemo in si želimo, pa še dobro mero napora moramo vložiti. Uporabite lastno energijo. V vas je moč, da se spremenite.
Seveda ne pričakujte, da se boste spremenili v svoje popolno nasprotje. Nikoli ne boste izjemno odprta in komunikativna oseba. Lahko pa dosežete v sebi spremembe, ki bodo bistveno izboljšale kakovost vašega življenja. To si tudi želite. Strah je vedno največja ovira na poti do osebnega zadovoljstva. Tudi vas hromi. Od vsega se najbolj bojite zavrnitve drugih, zato se tako bojite pokazati že najmanjšo naklonjenost in prijaznost, kaj šele ljubezen. Ne veste, kakšen odziv boste doživeli, bojite se, da bi vas zavrnili ali se vam posmehovali. Prav tako se ustrašite, če je kdo prijazen do vas, in ne veste, kako bi se odzvali, sami sebi se zdite nevredni pozornosti in pohvale. Zato bežite od ljudi, se zapirate vase, sočasno pa hrepenite po bližini, sprejetosti in ljubezni. Premalo dobrih izkušenj ste bili v mladosti in pozneje v življenju deležni, da bi se naučili dajati in tudi sprejemati.
Zdaj začnite z majhnimi koraki. Premagajte sebe in strah, bodite do ljudi prijazni in opazili boste, da bo večina sprejela vaše vedenje pozitivno in vam vrnila prijaznost. Beležite vse odzive ljudi na vaše ravnanje in spoznali boste, da je mnogo dobrih in malo slabih. Poskusite se sprostiti, če dobite prijazen odziv, in ga sprejmite z zavestjo, da ste ga vredni. Brž ko boste opazili napredek, čeprav bo v začetku še majhen, in ob njem začutili ugodje, se bo v vas zganila nova spodbuda za premagovanje ovir, ki so v vas.
Dobro bi bilo, če bi si na tej poti poiskali tudi strokovno pomoč in aktivirali vse vire opore, ki vam jih morda lahko dajo ljudje v vašem okolju. Poskušajte se vključiti v katero od terapevtskih skupin, kjer boste spoznali ljudi s podobnimi težavami. Nekateri med njimi, ki so že prehodili del poti, na katero se vi šele podajate, vam bodo lahko s svojo pozitivno izkušnjo vedno znova pomagali in vam dajali upanje, da tudi vi zmorete.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.