Poštar mu je prinesel škatlo, v kateri je bil kaktus zelo zgovorne oblike

Partnerja, ki me je lani ob tem času zapustil, sem prek spletne aplikacije spoznala kmalu po tem, ko sem se ločila. Bil je točno takšen, kakršnega sem si že od nekdaj želela srečati. Po treh mesecih se je na mojo pobudo preselil k meni. Eno od sob sva spremenila v njegov delovni kotiček, saj je, tako mi je razložil, delal od doma. Verjela sem mu na besedo, nikoli ga nisem kontrolirala ali celo zalezovala. Počilo je v času moje daljše bolniške. Šlo mu je na živce, ker sem bila ves dan doma, meni pa se je zdelo sumljivo, da pred menoj skriva telefon.

Potem pa je prišel dan mučencev. Poštar mu je prinesel škatlo, v kateri je bil kaktus zelo zgovorne oblike. V šali sem ga vprašala, kaj mu bo, pa mi je brez zadrege odgovoril, da je pač zahteven moški in si je moral v času, ko sem bolna, omisliti »nadomestilo«. V tisti uri, ko sem se zaprla v spalnico in jokala, je pospravil svoje stvari in odšel. Nečloveško sem se zadrževala, da ga nisem poklicala, naj se vrne. Preselil se je k drugi, ki jo je spoznal, ko sva še bila skupaj.

Jana

Odgovarja Milena Miklavčič

Pod pismo, ki ste mi ga poslali, bi se lahko podpisala marsikatera ženska, ki po ločitvi ostane sama in si v trenutkih osamljenosti želi, da bi si čez noč našla novega partnerja. Vaša izpoved je predvsem zgodba o ženski, ki se je oprijela upanja, da se lahko življenje začne znova, če se malo potrudi.

Partnerja ste spoznali kmalu po razpadu prvega zakona, kar je pomemben podatek. Premalo se zavedamo, da ločitev ni le nekakšen nebodigatreba administrativni postopek, ampak proces, ki še tako trdnega človeka vrže iz tira. Ko ostanemo sami, še posebej po dolgi zvezi, zahrepenimo po človeku, ki bo zapolnil praznino ter nam dal občutek, da smo še zmeraj lahko ljubljeni. V takšnih trenutkih se srce pogosto odziva hitreje kot zdrava pamet.

Spoznala sta se prek internetne aplikacije, kar je v sodobnem času čisto običajno. Mnogi pari se srečajo na ta način in kasneje ustvarijo lepe, predvsem pa trajne odnose. A internet skriva tudi pasti, ker se v virtualnem svetu najdejo tudi takšni, ki skrbno skrivajo, kaj v resnici so.

Pravite, da je bil gospod točno takšen, kakršnega ste si že od nekdaj želeli srečati. Ko se človek iz mesa in krvi preveč prilega naši fantaziji, bi morali postati previdni. Nihče ni popoln, in če se nam zdi, da je, bi morala v naši glavi zasvetiti opozorilna lučka.

Če se danes ozrete na obdobje vajinega sobivanja, mi boste pritrdili, da ste zaradi zaljubljenosti izgubili glavo. Morda bo moja primerjava kruta, a vseeno: ko kupujemo nov avto, zlepa ne vzamemo prvega, ki ga vidimo v avtohiši, ali pač?

Na lastne stroške ste mu uredili delovni kotiček, za suho zlato ste sprejeli razlago, da dela od doma. Niste ga preverjali, nadzorovali ali celo zalezovali, kar je prav, saj odnos, ki temelji na nadzoru, ni vreden prebite pare. Po drugi strani pa tudi drži, da med zaupanjem in naivnostjo ne sme biti enačaja. Žal ste vsa opozorila, ki so se sem in tja pojavljala, v kali zatrli.

Prelomnica je bila vaša daljša bolniška, ki ga je začela motiti, saj ste ga prikrajšali za svobodo, ki mu je očitno veliko pomenila. Njegova slaba volja bi vas morala dokončno predramiti. V partnerstvu je tako, da nam bližnji stojijo ob strani zlasti takrat, ko smo ranljivi ali bolni, njemu pa ste šli na živce.

Ko človek nosi telefon tudi na stranišče in ga skriva, je to največkrat znak, da je nekaj hudo narobe.

Moški, ki brez zadrege pove, da si je moral med vašo boleznijo omisliti »nadomestilo«, se dokončno razgali. Bolj malo ali nič mu je bilo mar za vas. Je bila posredi sebičnost ali pa vas je imel le za neke vrste stanodajalko, ki je hkrati zadovoljevala njegove intimne potrebe?

Sreča v nesreči, čeravno za vas zelo boleča, je bila, da vas je zapustil in odšel k drugi. Kdo ve, kaj vse bi vam še zakuhal, če bi ostal in izrabljal vašo zaljubljenost in gostoljubje, morda tudi finančno.

Pravite, da ste se nečloveško zadrževali, da ga niste poklicali. Prav je, da ga niste. Če je odšel, je pač odšel. Bog pomagaj. Ljubezen, ki jo je treba prositi, da se vrne, ni ljubezen, ampak miloščina, ki v naši duši največkrat pusti zelo grenke sledi.

Ne bom vam rekla, da si morate vzeti malo ljubezenskega dopusta, bilo bi pa zaželeno. Prav bi bilo, da v sebi predelate ločitev in tudi fičfiriča, ki vam je zagrenil zadnji dve leti življenja.

Ko boste spet srečali gospoda Pravega, se z njim že takoj na začetku pogovorite o snovnih pogojih sobivanja. Pomembno je, da poiščete tudi odgovore na vprašanja, kako si predstavlja skupno življenje, kako bi reševal spore, kako bi ravnal, ko pride bolezen, kakšen je njegov odnos do zvestobe, do pokrivanja skupnih stroškov in kakšna so njegova pričakovanja glede sobivanja in zasebnosti.

Spletne zmenkarije imajo svoje pasti. Zato je pri takšnih poznanstvih še toliko pomembneje, da si zanje vzamemo čas in človeka »pretipamo« v različnih okoliščinah. Ta trenutek je čas vaš zaveznik, draga Jana. Ne hitite in vsaj začasno ne iščite točno takšnega moškega, kot ste si ga vedno želeli. Poskušajte najti nekoga, ki bo spoštoval vaše meje, bolezen, delo, način življenja in ne nazadnje tudi vaš smeh ali solze. In dokler takšnega ne srečate, je bolje biti sami kot z nekom, ki bi vas, ko boste najbolj ranljivi, zamenjal z nadomestkom.

Življenje nas vse skupaj in brez izjeme vedno znova postavlja v položaje, ki so lahko tudi boleči. Samo v filmih in nikjer drugje se vse rešuje z levo roko. Nekateri padci na kolena se žal ponavljajo toliko časa, dokler jih ne opazimo. Iz izkušenj pa vam povem, da se korak v pravo smer zgodi, ko dodobra prevetrimo svoje srčne in miselne kamrice. Nihče nam ne more dati občutka varnosti, če je v teh kamricah en sam nered! Na koncu smo ravno zaradi življenjskih lekcij sposobni v svojo bližino privabiti nekoga, ki bo do nas takšen, kot si zaslužimo.